URS člen 22, 23. ZUS-1 člen 2, 5, 5/2, 36, 36/1, 36/1-4.
zavrženje tožbe - mejna obravnava - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - prepozen predlog - pogoji za sodno varstvo - izpodbijani akt ni upravni akt - dopis - opravljanje geodetskih storitev - zavrnitev pritožbe
Postopek v zvezi s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje ima procesno naravo, saj omogoča le, da se odpravijo posledice zamude in da se postopek o izdaji upravnega akta o glavni stvari vrne v stanje, v kakršnem je bil pred zamudo. S sklepi, izdanimi v zvezi s tem procesnim institutom, se torej postopek odločanja o izdaji upravnega akta (o glavni stvari) ne obnovi, ustavi ali konča v smislu drugega odstavka 5. člena ZUS-1, temveč se z njimi odloči zgolj o pravočasnosti posameznega procesnega dejanja v okviru tega postopka. Zato ti sklepi ne pomenijo končne odločitve o glavni stvari in ne uživajo samostojnega sodnega varstva v upravnem sporu, temveč se lahko ugovori v zvezi s pravilnostjo in zakonitostjo teh sklepov uveljavljajo hkrati s tožbo zoper odločbo o glavni stvari.
zavrženje tožbe - varstvo pravic in pravnih koristi drugih oseb - postopek za ureditev meje - prenos lastninske pravice - vstop dediča - zavrnitev pritožbe
Prenos lastninske pravice na sina je imel za posledico, da se v upravnem postopku evidentiranja urejene meje o tožnikovih pravicah in pravnih koristih ni moglo več odločati, saj tožnik ni bil več njihov naslovnik oziroma nosilec. Odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju tožbe na podlagi 3. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 je zato pravilna.
Ker je sodišče pritožnika seznanilo s svojim pravnim naziranjem in mu omogočilo, da v postopku aktivno sodeluje, izpodbijani sklep ni sklep presenečenja.
GOZDOVI - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - LASTNINJENJE - STATUSNO PRAVO - STVARNO PRAVO - VODE - ZEMLJIŠKI KATASTER
VS00063135
ZPP člen 380, 380/2. ZSKZ člen 14, 14/1, 17. ZLPP člen 1, 5, 5/1. ZLNDL člen 3. ZKZ-73 člen 1, 2, 3, 3/1, 3/2. ZPod člen 2, 2/3. Zakon o gozdovih (1985) člen 1, 1/1, 1/2, 2, 2/1.
lastninjenje nepremičnin v družbeni lasti - preoblikovanje družbene lastnine v zasebno lastnino - stvarni vložek v gospodarsko družbo - sredstva kapitalske družbe - pravica uporabe - status zemljišča - kmetijsko zemljišče - pridobitev lastninske pravice na kmetijskih zemljiščih ex lege - zemljiški kataster - dejanska raba zemljišč - vodno zemljišče - gozdno zemljišče - dopuščena revizija - ugoditev reviziji
Zemljiški kataster mora v kar največji meri odražati dejansko stanje v naravi. Po naravi stvari se to ne odraža avtomatično in lahko pride do odstopanj - diskrepance med dejanskim in formalnim, zato so potrebni mehanizmi, ki te preprečujejo oziroma odpravljajo. Forma mora namreč slediti resničnosti, ne pa obratno.
Ureditev ZKZ 1973 je glede statusa kmetijskih zemljišč pravzaprav vsebovala dve domnevi. Prvo, da so kmetijska zemljišča tista, ki se v zemljiškem katastru vodijo kot katastrske kulture (2. člen ZKZ 1973), in drugo, izrecno, da za določanje kulture veljajo podatki iz zemljiškega katastra (drugi odstavek 3. člena). Izhajajoč iz jezikovne razlage, je besedni pomen citiranih določb mogoče razlagati na dva načina: 1) ožje, to je tako, da je mogoče izpodbijati le kulturo kmetijskega zemljišča ("za določanje kulture zemljišč veljajo podatki iz zemljiškega katastra, dokler se ne dokaže drugače"), ne pa tudi dejstva, da je kot kmetijsko zemljišče evidentirano zemljišče, ki to v resnici ni; 2) in širše, to je tako, da je z izpodbijanjem domnevne baze (torej z dokazovanjem, da evidentirano zemljišče sploh ni katastrska kultura) mogoče izpodbijati domnevo, da gre za kmetijsko zemljišče (2. člen ZKZ 1973). Pravi pravni pomen domneve iz 2. člena ZKZ 1973, ki ga je mogoče dognati z uporabo drugih uveljavljenih metod razlage, je drugi, gre torej za izpodbojno domnevo.
URS člen 22. ZEN člen 26, 26/2, 26/3, 29, 29/2, 30, 30/2, 31, 35, 35/1, 35/2, 37, 38, 39, 39/1, 39/4, 39/6, 40, 40/3, 164, 164-7. ZUS-1 člen 51, 51/1, 52, 59, 59/2, 59/2-2. Pravilnik o dopolnitvi Pravilnika o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru (2007) člen 7, 8, 8/3, 20, 20/1, 25. Pravilnik o evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru (2018) člen 20, 20/2.
evidentiranje urejene meje - elaborat ureditve meje - izračun površin zemljišča - sporno dejansko stanje - glavna obravnava v upravnem sporu - odločitev brez glavne obravnave - neizvedba glavne obravnave - zavrnitev dokaznih predlogov - kriteriji za zavrnitev dokaznih predlogov - zavrnitev nepomembnih dokazov - nova dejstva in dokazi - dopuščena revizija - absolutna bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu - ugoditev reviziji
Kot urejeno je mogoče evidentirati le mejo ali del meje, če je bil postopek urejanja te meje pravilen in zakonit. Del tega je zahteva, da elaborat ureditve meje vsebuje vse predpisane sestavine, med katere pa, kadar gre za urejanje dela meje, sodi tudi izračun površine parcele, če stranka to zahteva. Da revidentka tega izračuna na mejni obravnavi oziroma v postopku urejanja in evidentiranja meje ni zahtevala, pa iz obrazložitve izpodbijane sodbe ne izhaja.
Upravno sodišče druge alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1 ne sme uporabiti kot podlago za opustitev izvedbe glavne obravnave, ki je na podlagi prvega odstavka 51. člena v povezavi s prvim odstavkom 59. člena ZUS-1 obvezna, če je dejansko stanje med strankama sporno. Upravno sodišče s tem, ko v primeru spornega dejanskega stanja ne izvede glavne obravnave, bistveno krši določbe postopka v upravnem sporu in nedopustno posega v pravice strank do glavne obravnave iz 22. člena Ustave.
Šele ko se je revizijsko sodišče seznanilo s celotnim spisom in sta lahko stranki soočili svoje argumente v zvezi z dopuščenim revizijskim vprašanjem, se je izkazalo, da trenutek učinkovanja poočitve delitve parcel za odločitev v zadevi ni pravno relevanten. Revizijsko sodišče zato na dopuščeno revizijsko vprašanje ni odgovarjalo.
pravočasnost tožbe - enotno sosporništvo - evidentiranje meje - solastnik nepremičnine - pravica do vložitve pravnega sredstva - ugoditev pritožbi
Solastnika zemljišč, katerih meja je bila z izpodbijano upravno odločbo evidentirana kot urejena, sta v položaju enotnih sospornikov v smislu 196. člena ZPP, ki se na podlagi prvega odstavka 22. člena ZUS-1 uporablja tudi v upravnem sporu. Pravno se namreč razmerje, ki se z izpodbijano upravno odločbo ureja, to je ureditev meje med zemljišči, za solastnike zemljišča lahko reši le na enak način.
Pri presoji pravočasnosti tožbe je zato treba upoštevati ne samo prvi odstavek 28. člena ZUS-1, ampak tudi 197. člen ZPP.
Sodišče prve stopnje je o tožbi, ki sta jo skupaj vložila tožnik in pritožnica, torej o skupaj vloženi tožbi, odločilo po vsebini in tožbo zavrnilo. Učinki te sodbe, o poteku meje, se raztezajo tudi na pritožnico, saj je sporno razmerje za oba tožnika mogoče rešiti le na enak način. S tem, ko je sodišče prve stopnje po vsebini odločilo o skupaj vloženi tožbi, je torej odločilo tudi o pritožničini tožbi, čeprav jo je zavrglo. Nastala je torej procesna situacija že pravnomočno razsojene zadeve (res iudicata), zato je ponovno odločanje sodišča prve stopnje izključeno. Zaradi te procesne situacije pa pritožnici ne smejo nastati negativne pravne posledice, zato ima tudi pritožnica zoper sodbo pravico vložiti pravna sredstva v zakonskem roku, ki začne teči z dnem vročitve tega sklepa. Napačna odločitev sodišča prve stopnje namreč ne sme biti v škodo njenih procesnih pravic.
začasna odredba - odločba, ki se neposredno ne izvršuje po ZUP - evidentiranje meje kot urejene - geodetski postopek - ureditvena začasna odredba - težko popravljiva škoda
V tem upravnem sporu izpodbijana odločba se neposredno ne izvršuje po določbah o upravni izvršbi po Zakonu o splošnem upravnem postopku in zato zadržanje
izvršitve take odločbe na podlagi drugega odstavka 32. člena ZUS-1 niti ni mogoče. Tožnik bi lahko predlagal tako imenovano ureditveno začasno odredbo na podlagi tretjega odstavka 32. člena ZUS-1, s katero bi predlagal začasno ureditev stanja, česar pa ni storil.
Po presoji Vrhovnega sodišča je pravilna tudi presoja sodišča prve stopnje, da tožnik s svojimi navedbami težko popravljive škode ni izkazal.
dovoljenost revizije - ureditev meje - pomembno pravno vprašanje ni izpostavljeno - odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča ni konkretiziran - zelo hude posledice niso izkazane
Trditveno in dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidentke.
Revidentka ni opredelila oziroma navedla, katero je tisto konkretno pravno vprašanje, glede katerega pričakuje odločitev Vrhovnega sodišča. Samo s sklicevanjem na odločbi Ustavnega in Vrhovnega sodišča pa tudi ni izkazala odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča. Zato pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.
Z navedbo, da sta vila in vrt, katerega sestavni del je kamniti zid, kulturni in zgodovinski spomenik ter je z izpodbijano odločbo poseženo v spomenik, saj del kamnitega parapetnega zidu sedaj pripada drugi parceli in drugemu lastniku, zato je porušena celovitost in enovitost spomenika, revidentka ni izkazala konkretnih posledic, ki jih ima zanjo izpodbijana odločitev, in konkretne razloge, zaradi katerih bi bile te posledice zanjo zelo hude.
dovoljenost revizije - vpis stavbe v kataster stavb - pomembno pravno vprašanje - odstop od prakse sodišča prve stopnje in neobstoj prakse Vrhovnega sodišča - obnova postopka - pravočasnost predloga za obnovo postopka - seznanitev z upravno odločbo
Revident, ki uveljavlja odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča ali neenotnost sodne prakse sodišča prve stopnje, odstop oziroma neenotnost izkazati glede konkretnega pravnega vprašanja, ki je pomembno za odločitev v zadevi. Hkrati mora skladno s trditvenim in dokaznim bremenom opraviti primerjavo pravnega in dejanskega stanja iz izpodbijane odločbe z odločbami Vrhovnega sodišča, v zvezi s katerimi utemeljuje odstop od sodne prakse, oziroma sodbami sodišča prve stopnje, v zvezi s katerimi zatrjuje neenotnost, in zatrjevano odstopanje oziroma neenotnost utemeljiti.
dovoljenost revizije - uskladitev podatkov v grafičnem delu zemljiškega katastra - pomembno pravno vprašanje - ni po vsebini - splošno vprašanje zakonitosti
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Splošno vprašanje zakonitosti izpodbijane sodbe in s tem tudi izpodbijanega akta, brez konkretizacije procesnega ali materialnopravnega vprašanja, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse, za dovoljenost revizije ne zadošča.
dovoljenost revizije - odločba o parcelaciji zemljišč - pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti - posledice niso posledice izpodbijanega akta
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
V odločbi o parcelaciji obveznost ali pravica strank ni izražena v denarni vrednosti, zato pogoj za dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.
Posledice, ki jih revidenti navajajo (odvzem lastninske pravice na stavbnih zemljiščih, na katerih stoji stanovanjska hiša s poslopjem, namenjena za bivanje), niso in ne morejo biti posledice izpodbijanega akta o parcelaciji zemljišč. Za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 pa morajo biti zelo hude posledice posledice izpodbijanega akta, zato ta pogoj za dovoljenost revizije ni izkazan.
zemljiški kataster - uskladitev podatkov - dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - ni pomembno po vsebini zadeve - zelo hude posledice niso posledice izpodbijanega akta
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Vprašanje, ki ga revidenta izpostavljata, ni pomembno glede na vsebino zadeve. V tej zadevi uskladitve podatkov zemljiškega katastra po 9. členu ZEN namreč vprašanje odprave napak pri prenosu podatkov iz lokalnega v državni koordinatni sistem, do katere naj bi prišlo v postopku določitve meje, torej vprašanje odprave napake v postopku določitve meje oziroma odprave napake v listini, ki je podlaga za vpis, ni pomembno pravno vprašanje po vsebini zadeve, saj se lahko na podlagi 9. člena ZEN v zemljiškem katastru odpravijo le napake med podatki zadnjega vpisa in podatki listine, ki je podlaga za zadnji vpis, ne pa tudi napake v sami listini oziroma v postopku, na podlagi katerega je ta listina izdana. Zato revizija iz razloga po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni dovoljena.
V tej zadevi posledica, ki jo revidenta navajata (zoženje poti), ni posledica izpodbijane odločitve, s katero je bilo odločeno le, da se predlog za uskladitev podatkov zemljiškega katastra zavrne. Do spremembe meje in s tem zoženja parcele, po kateri imata služnost poti, je namreč prišlo v drugem postopku, to je postopku določitve meje, ki je bil končan s pravnomočno odločbo prvostopnega organa, ne pa na podlagi tega postopka. Zato v tem upravnem sporu izpodbijana odločba neposredno nima (hudih) posledic za revidenta in zato ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-2, 83/2-3. ZEN člen 37, 38. ZUP člen 9, 87, 87/3, 87/4.
ureditev mej – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje - vprašanje na načelni ravni – zelo hude posledice niso izkazane
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Na splošni in načelni ravni izpostavljena vprašanja, na katera je možen splošen in načelen odgovor, ki jasno izhaja že iz zakonskih določb, niso pomembna pravna vprašanja v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, zaradi katerih bi bila revizija dovoljena. Tako pa je tudi načelno vprašanje o tem, ali lahko upravni organ opravi ustno obravnavo, če nima izkazanega vabila za stranke.
Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu, revidentova pavšalna navedba, da bo z realizacijo izpodbijane odločbe poseženo v njegovo lastninsko pravico oziroma v njegovo lastnino, ni dovolj, da bi bile zelo hude posledice v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 izkazane.
zavržena vloga za ureditev mej – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje ni zastavljeno – zelo hude posledice niso posledice odločitve, ki se izpodbija v tem upravnem sporu
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Revidentke v reviziji niso navedle, katero naj bi bilo pomembno pravno vprašanje, glede katerega pričakujejo odločitev Vrhovnega sodišča, zato izpolnjevanja uveljavljanega pogoja za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 niso izkazale.
Posledice, ki jih revidentke navajajo, niso in ne morejo biti posledice izpodbijanega akta, s katerim je bila njihova vloga za ureditev meja zavržena, zato izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazano.
ZEN člen 9, 9/2, 9/3. ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3.
dovoljenost revizije - napake pri vzpostavljanju meje - uskladitev podatkov v zemljiškem katastru - napake pri prepisu podatkov v zemljiški kataster - opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - zelo hude posledice niso izkazane
Revidenta sta vložila zahtevo za uskladitev podatkov v zemljiškem katastru po 9. členu ZEN, ker se nista strinjala z odločitvijo upravnih organov o novi določitvi meje. Kljub navajanju nezakonitosti in protiustavnosti postopka pa pomembnega pravnega vprašanja, od katerega bi bila odvisna rešitev zadeve, nista izpostavila.
S postopkom uskladitve podatkov v zemljiškem katastru po 9. členu ZEN se lahko odpravijo le napake pri prepisu podatkov v zemljiški kataster, ne pa tudi morebitne napake pri vzpostavljanju meje.
parcelacija zemljišč za izgradnjo avtocestnega omrežja - dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – že rešeno pravno vprašanje in vprašanje, ki se ne nanaša na vsebino zadeve
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Revizija ni dovoljena zaradi pravnih vprašanj, o katerih je Vrhovno sodišče že odločilo ali zaradi pravnih vprašanj, ki se ne nanašajo na vsebino zadeve.
urejanje meje – dovoljenost revizije – zelo hude posledice
Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta.
Zelo hude posledice so pravni standard, katerega vsebino je treba presojati v vsakem primeru posebej.
ZUS-1 člen 64, 64/1-4, 64/4, 83, 83/2. ZEN člen 162. ZENDMPE člen 43, 43/1, 44, 44/2, 44/3, 45, 45/2, 45/4, 48, 48/1.
parcelacija na podlagi sodne odločbe – dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje – vpis v zemljiški kataster - sklicevanje na načela civilnega prava – ugoditev reviziji - ugoditev tožbi – odprava odločb upravnih organov – vrnitev v ponoven postopek
Upravni organ bi moral na podlagi izreka pravnomočne sodbe v postopku parcelacije zemljišče le razdeliti na dve parceli in med njima določiti le mejo.
Sklicevanje na načela civilnega prava ob izvedbi parcelacije v obravnavani zadevi tako dejansko ni bilo potrebno, saj je civilna sodba odločila le o priposestvovanju zemljišča, ne pa o lastništvu stanovanjske hiše.
zemljiški kataster - dovoljenost revizije - pogoji za dovolitev revizije niso opredeljeni - vrednostni kriterij - opredelitev vrednosti spornega predmeta
V zadevi gre za spor o evidentiranju dela urejene meje. To je spor, ki ni izražen v denarni vrednosti, zato pogoj za dovoljenost revizije iz 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.
dovoljenost revizije – zemljiški kataster – uskladitev podatkov zemljiškega katastra – vrednostni pogoj – navedba punctuma v uvodu revizije – zelo hude posledice – dokazno breme
Če gre za zadevo, v kateri pravica ali obveznost ni izražena v denarni vrednosti (kakršen je obravnavni primer), ni izpolnjen pogoj iz 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ne glede na označeno vrednost spornega predmeta, ki sta jo v uvodu revizije navedla revidenta.
Presoja zelo hudih posledic ni mogoča, če revidenta za svoje navedbe ne predložita nobenih dokazov.