izdaja soglasja k povezavi distribucijskih omrežij - dejavnost operaterja distribucijskega omrežja - prenosni sistem
Z izpodbijano odločbo je bilo izdano soglasje k obstoječim povezavam distribucijskega sistema ter k načrtovani povezavi. Agencija kot podlago za odločanje navaja 216. člen Energetskega zakona. V predmetnem postopku je agencija ugotovila, da je družba A. operater DS v vseh predmetnih DS, kot to določa šesti odstavek 216. člena EZ-1 in ima že tudi sprejet akt o določitvi tarifnih postavk omrežnine za distribucijsko omrežje zemeljskega plina. Po proučitvi zadeve je agencija ugotovila, da je povezava obravnavanih DS stroškovno smiselna, saj so vsi stroški povezav že nastali.
poračun porabljene energije - spor med odjemalcem električne energije in operaterjem merilne naprave - pravilno delovanje merilnih naprav
Meritve električne energije, ki jih je predložil tožnik, niso upoštevne, saj niti ne zatrjuje, niti ne izkazuje, da bi bile te opravljene z ustreznimi merilnimi napravami.
odvzem deklaracije za proizvodno napravo - ponovno odločanje o zadevi - za odločanje relevanten predpis
V obravnavani zadevi ni sporno, da se je predmetni postopek začel v času, ko je bil v veljavi star EZ, saj je postopek v teku že od leta 2013. Ko je Agencija za energijo odločala v ponovnem postopku in izdala akt, ki je predmet izpodbijanja v tem upravnem sporu, je veljal nov EZ-1. Slednji ima v osmem odstavku 548. člena izrecno določbo, da se upravni postopki Agencije, ki so bili uvedeni pred uveljavitvijo tega zakona, končajo po dosedanjih predpisih. Glede na to, da ima zakon, ki je bil v veljavi v času, ko je Agencija izdala izpodbijana akta (EZ-1), specialno določbo, ki se nanaša na postopke, uvedene pred uveljavitvijo tega zakona, za kar gre tudi v predmetni zadevi, ni pravilno stališče, da zoper odločbo Agencije ni dovoljena pritožba. Izpodbijani sklep zato ni zakonit.
radarska pravica - podaljšanje rudarske pravice - pogoji za podaljšanje rudarske pravice - potrdilo o skladnosti pridobivalnega prostora
Potrdilo o skladnosti pridobivalnega prostora je bilo izdano na podlagi četrtega odstavka 36. člena ZRud-1 (peti odstavek tega člena določa potrdilo o neskladnosti), ki določa izdajo takšnega potrdila v primeru ugotovljene skladnosti pridobivalnega prostora in njegove rabe z dokumenti urejanja prostora. Tudi iz vsebinske razlage potrdila izhaja, da je sicer sporno območje po tekstualnem delu Odloka o prostorskih sestavinah dolgoročnega plana občine gozdno zemljišče, v grafičnem delu Odloka pa je na spornih zemljiščih točkovno označena lokacija peskokopa naravnega kamna. Tekstualni in grafični del vsakega prostorskega akta pa se morata ujemati. Ker torej kartografski in tekstualni del Odloka nista usklajena, se bo morala tožena stranka v ponovnem postopku vsebinsko opredeliti do takšnih odstopanj in upoštevati dejstvo, da je bila že leta 2009 sklenjena koncesijska pogodba za dodelitev rudarske pravice za gospodarsko izkoriščanje tehničnega kamna - dolomita v območju pridobivalnega prostora B.
EZ-1 člen 372, 374, 374/1, 374/3. Uredba o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije člen 2, 9, 16, 16/3.
sofinanciranje iz javnih sredstev - dodelitev podpore električni energiji - obnovljivi viri energije - sončna elektrarna - sprememba lastništva proizvodne naprave - upravičenec do podpore - čas prejemanja podpore - ugotavljanje starosti proizvodne naprave - poseg v pridobljene pravice
O upravičenosti do podpore električni energiji se odloča v upravnem postopku na zahtevo vlagatelja. Aktivno legitimiran za vložitev vloge in (ob izpolnitvi predpisanih pogojev za dodelitev) upravičenec do podpore je lastnik ali s soglasjem lastnika upravljavec proizvodne naprave – proizvajalec električne energije. Gre za individualno odločanje o pravici fizične ali pravne osebe na področju upravnega prava, ki v odsotnosti drugačne zakonske ureditve ni prenosljiva. Stališče tožnice, da je kot novi upravičenec in singularni pravni naslednik pridobila tudi pravico do podpore, ki je bila z odločbo dodeljena prejšnjemu lastniku proizvodne naprave, ni utemeljeno. Odsvojitev proizvodne naprave je podlaga za odvzem podpore po določbah tretjega odstavka 374. člena EZ-1. Spremembe odločbe o dodelitvi podpore prejšnjemu upravičencu na način, kot ga terja tožnica, zakon ne omogoča. V obravnavanem primeru pa spremembo odločbe onemogoča že njena predhodna razveljavitev. S pridobitvijo lastninske pravice na proizvodni napravi je novi lastnik legitimiran za vložitev zahteve za dodelitev podpore. Odločanje o utemeljenosti zahteve je predmet novega upravnega postopka, v katerem se ugotavlja izpolnjevanje vseh predpisanih pogojev. Zato se v tem postopku kot pravno relevantno dejstvo ugotavlja tudi, ali gre za napravo, ki je nova ali pretežno nova, ter starost proizvodne naprave, od katere je odvisen čas prejemanja podpore. Navedena dejstva se ugotavljajo po stanju v času odločanja o dodelitvi podpore. Gre za novo (samostojno) odločitev o dodelitvi podpore tožnici in zato ni mogoče slediti tožbenemu stališču, da se z izpodbijano odločbo skrajšuje trajanje podpore, ki je bila z razveljavljeno odločbo dodeljena prejšnjemu upravičencu in posega v pridobljene pravice glede na prvotno odločbo o podpori, ki je bila glede na pravno in dejansko stanje v času odločanja dodeljena drugemu (prejšnjemu) upravičencu.
EZ-1 člen 372, 374, 374/1, 374/3. Uredba o podporah električni energiji, proizvedeni v soproizvodnji toplote in električne energije z visokim izkoristkom člen 2, 11, 14.
sofinanciranje iz javnih sredstev - dodelitev podpore električni energiji - sprememba lastništva proizvodne naprave - upravičenec do podpore - čas prejemanja podpore - ugotavljanje starosti proizvodne naprave - poseg v pridobljene pravice
O upravičenosti do podpore električni energiji se odloča v upravnem postopku na zahtevo vlagatelja. Aktivno legitimiran za vložitev vloge in (ob izpolnitvi predpisanih pogojev za dodelitev) upravičenec do podpore je lastnik ali s soglasjem lastnika upravljavec proizvodne naprave – proizvajalec električne energije. Gre za individualno odločanje o pravici fizične ali pravne osebe na področju upravnega prava, ki v odsotnosti drugačne zakonske ureditve ni prenosljiva. Ker EZ-1 ne določa drugače, se na njegovi podlagi podpora lahko podeli le za naprej, za čas po njeni izdaji, ne pa tudi za nazaj, torej za čas pred učinkovanjem odločbe o ustanovitvi pravice. Stališče tožnika, da je kot novi upravičenec in singularni pravni naslednik pridobil tudi pravico do podpore, ki je bila z odločbo dodeljena prejšnjemu lastniku proizvodne naprave, ni utemeljeno. Odsvojitev proizvodne naprave je podlaga za odvzem podpore. Spremembe odločbe na način, kot ga terja tožnik, torej zakon ne omogoča. V obravnavanem primeru pa spremembo odločbe onemogoča že njena predhodna razveljavitev. Odločanje o zahtevi novega lastnika proizvodne naprave je predmet novega upravnega postopka, v katerem se ugotavlja izpolnjevanje vseh predpisanih pogojev. Pri tem se ugotavlja tudi starost proizvodne naprave, saj je od tega odvisen čas prejemanja podpore. Agencija relevantna dejstva ugotavlja po stanju v času odločanja.
V obravnavnem primeru ne pride v poštev prehodna določba 535. člena EZ-1, saj je bila ob uveljavitvi EZ-1 proizvodna naprava že vključena v sistem podpor.
EZ-1 člen 372, 374, 374/1, 374/3. Uredba o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije člen 2, 9, 16, 16/3.
sofinanciranje iz javnih sredstev - dodelitev podpore električni energiji - obnovljivi viri energije - sončna elektrarna - sprememba lastništva proizvodne naprave - upravičenec do podpore - čas prejemanja podpore - ugotavljanje starosti proizvodne naprave - poseg v pridobljene pravice
O upravičenosti do podpore električni energiji se odloča v upravnem postopku na zahtevo vlagatelja. Aktivno legitimiran za vložitev vloge in (ob izpolnitvi predpisanih pogojev za dodelitev) upravičenec do podpore je lastnik ali s soglasjem lastnika upravljavec proizvodne naprave – proizvajalec električne energije. Gre za individualno odločanje o pravici fizične ali pravne osebe na področju upravnega prava, ki v odsotnosti drugačne zakonske ureditve ni prenosljiva. Stališče tožnice, da je kot novi singularni pravni naslednik pridobila tudi pravico do podpore, ki je bila z odločbo dodeljena prejšnjemu lastniku proizvodne naprave, tako ni utemeljeno. Odsvojitev proizvodne naprave je podlaga za odvzem podpore. Spremembe odločbe o dodelitvi podpore prejšnjemu upravičencu na način, kot ga terja tožnica, zakon ne omogoča. V obravnavanem primeru pa sicer spremembo odločbe onemogoča že njena predhodna razveljavitev. Odločanje o utemeljenosti zahteve novega lastnika proizvodne naprave je predmet novega upravnega postopka, v katerem se ugotavlja izpolnjevanje vseh predpisanih pogojev. Zato se v tem postopku ugotavlja tudi starost proizvodne naprave, od katere je odvisen čas prejemanja podpore, in sicer po stanju v času odločanja o dodelitvi podpore.
EZ-1 člen 372, 374, 419. Uredba o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije člen 2, 9, 16.
sofinanciranje iz javnih sredstev - dodelitev podpore električni energiji - obnovljivi viri energije - sprememba lastništva proizvodne naprave - upravičenec do podpore - čas prejemanja podpore - rok za izdajo odločbe - ugotavljanje starosti proizvodne naprave - poseg v pridobljene pravice
O vlogi tožnice za pridobitev podpore za električno energijo, proizvedeno iz obnovljivih virov energije, se je odločalo po tem, ko je bila odločba o dodelitvi prvotnemu upravičencu že razveljavljena. Zato je brezpredmetno razpravljanje o pravilnem načinu posega v prvotno odločbo v primeru, ko gre za spremembo lastnika proizvodne naprave.
Z izpodbijano odločbo je bilo torej odločeno o zahtevi tožnice kot o novi vlogi novega lastnika za dodelitev podpore v novem (upravnem) postopku. Zato se je pri odločanju utemeljeno preverjalo, ali so za dodelitev podpore izpolnjeni vsi predpisani pogoji, tako tisti, ki se nanašajo na (novega) lastnika proizvodne naprave, kot tudi tisti, ki se nanašajo na proizvodno napravo.
Neutemeljen je ugovor, da se z odločbo neupravičeno posega v že dodeljeno trajanje podpore in s tem v že pridobljene pravice proizvodne naprave. Proizvodna naprava ni tista, ki se ji dodeli podpora, temveč je upravičenec do podpore proizvajalec električne energije oziroma vlagatelj zahteve. Prenosljivosti pravice do podpore materialni predpis ne določa. Ker gre za pravico na področju javnega prava, pa tudi njen pogodbeni prenos ni mogoč.
EZ-1 člen 372, 374, 374/1, 374/3. Uredba o podporah električni energiji, proizvedeni v soproizvodnji toplote in električne energije z visokim izkoristkom člen 2, 11, 14, 16.
sofinanciranje iz javnih sredstev - dodelitev podpore električni energiji - obnovljivi viri energije - sončna elektrarna - sprememba lastništva proizvodne naprave - upravičenec do podpore - čas prejemanja podpore - ugotavljanje starosti proizvodne naprave - poseg v pridobljene pravice
Ugovor tožnika, da je kot kupec proizvodne naprave, ker gre za singularno pravno nasledstvo, vstopil v vse pridobljene pravice prodajalca, med drugim tudi do podpore, ni utemeljen. Upravičenec do podpore je proizvajalec električne energije v proizvodni napravi, ki izpolnjuje pogoje za dodelitev podpore. Ker se v primeru prodaje proizvodne naprave spremeni upravičenec, se s tem spremeni nosilec pravic in obveznosti. O tožnikovem položaju glede upravičenja do dodelitve podpore je zato treba v celoti odločati v novem postopku. Za stališče, da je toženka dolžna zgolj spremeniti odločbo glede upravičenca do podpore, ne da bi izpeljala nov upravni postopek, v EZ-1 ni podlage. Tožnik tako tudi nima prav, ko meni, da v obravnavnem primeru ni bilo treba ugotavljati starosti proizvodne naprave, saj je od tega odvisen čas prejemanja podpore. V novem postopku je treba ugotoviti vse relevantne okoliščine, ki vplivajo na odločitev. Starost proizvodne naprave je toženka pravilno ugotavljala po stanju proizvodne naprave v času odločanja v novem upravnem postopku.
EZ-1 člen 372, 374, 419. Uredba o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije člen 2, 9, 16.
sofinanciranje iz javnih sredstev - dodelitev podpore električni energiji - obnovljivi viri energije - sprememba lastništva proizvodne naprave - upravičenec do podpore - čas prejemanja podpore - rok za izdajo odločbe - ugotavljanje starosti proizvodne naprave - poseg v pridobljene pravice
O tožničini vlogi za pridobitev podpore za električno energijo, proizvedeno iz obnovljivih virov energije, se je odločalo po tem, ko je bila odločba o dodelitvi prvotnemu upravičencu že razveljavljena. Zato je razpravljanje o tem, kakšen je pravilen način posega v prvotno odločbo v primeru, ko gre za spremembo lastnika proizvodne naprave, brezpredmetno.
Z izpodbijano odločbo je bilo odločeno o zahtevi tožnice kot o novi vlogi novega lastnika za dodelitev podpore v novem (upravnem) postopku. Zato se je pri odločanju utemeljeno preverjalo, ali so izpolnjeni vsi predpisani pogoji za dodelitev podpore, tako tisti, ki se nanašajo na (novega) lastnika proizvodne naprave, kot tudi tisti, ki se nanašajo na proizvodno napravo.
Neutemeljen je ugovor, da se z odločbo neupravičeno posega v že dodeljeno trajanje podpore in s tem v že pridobljene pravice proizvodne naprave. Proizvodna naprava ni tista, ki se ji dodeli podpora, temveč je upravičenec do podpore proizvajalec električne energije. Prenosljivosti pravice do podpore materialni predpis (EZ-1) ne določa. Ker gre za pravico na področju javnega prava, pa tudi pogodbeni prenos te pravice ni mogoč.
priključitev na distribucijsko omrežje - pridobitev soglasja za priključitev - pogoji za soglasje
Vlogi za izdajo soglasja za priključitev na distribucijsko omrežje mora prosilec predložiti tudi dokazilo o lastništvu oziroma pravici razpolaganja z nepremičnino oziroma objektom, če ni vpisan v zemljiško knjigo, tako kot v obravnavanem primeru. Tem dokaznim standardom tožnik v svoji vlogi, pa tudi kasneje v postopku, ki je bil speljan, ni zadostil. V zadevi namreč ni sporno, da je predmetna nepremičnina v solasti dveh oseb, od katerih ena nedvomno ne da soglasja za priključitev.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za energetiko in rudarstvo - delilnik stroškov za ogrevanje - obrazložitev odločbe - načelo zaslišanja stranke
Zgolj navedba podatka, da je tožnica lastnica dela stavbe in da ni namestila delilnikov toplote, v konkretnem primeru ne zadošča. V listinah priloženega spisa se namreč nahajajo podatki, iz katerih izhaja, da je namestitev delilnikov toplote zaradi ravnanja dveh etažnih lastnikov onemogočena in da obračunavanje porabe toplote na osnovi dejanske porabe zaradi posega v celoten ogrevalni sistem ni izvedljivo. To podatki so oprti na priložene fotografije in podatke o prizadevanju ostalih etažnih lastnikov, tudi tožnice, da se delitev stroškov za porabljeno toploto uredi na drugačen način.
ZUreP-1 člen 93, 104, 106, 106/6, 110. EZ-1 člen 550.
omejitev lastninske pravice - služnost - ustanovitev služnosti v javno korist - pogoji za ustanovitev služnosti - izgradnja objekta gospodarske javne infrastrukture - javna korist
Prvostopni organ je z odločbo uvedel postopek obremenitve nepremičnin v solasti tožnikov s trajno služnostjo postavitve daljnovoda. Ker je že pravnomočno ugotovljeno, da je javna korist za obremenitev nepremičnine s služnostjo izkazana, v tem postopku ugotovljene izkazanosti javne koristi za ustanovitev služnosti v korist služnostnega upravičenca ni več mogoče izpodbijati.
Pravilnik o tehničnih zahtevah za gradnjo in obratovanje postaj za preskrbo motornih vozil z gorivi člen 9, 9/1, 9/1-4, 93. EZ člen 98, 101.
inšpekcijski postopek - prepoved prodaje goriva - interni bencinski servis - zadruga - član zadruge
Zadruga lahko na internem servisu toči gorivo le v lastna vozila, ki jih uporablja za opravljanje lastne registrirane dejavnosti. Drugačna razlaga določb Pravilnika, bi namen internega servisa, približala javni uporabi. Slednja pa zahteva dosti večje tehnične in varnostne zahteve za preskrbo motornih vozil z gorivi. Da bi se zadrugo zaradi njene organizacijske oblike lahko obravnavalo drugače, bi to moralo biti izrecno določeno v predpisih, kar pa iz sedaj veljavne ureditve, ne izhaja. Zato tudi ni mogoče slediti tožniku, da naj bi lastništvo članov zadruge opravičevalo uporabo internega servisa tudi za točenje goriva članom v njim lastna vozila, ki jih uporabljajo za opravljanje kmetijske dejavnosti.
EZ člen 64o, 84, 84/4. ZUS-1 člen 17, 17/3, 18, 18/1.
sofinanciranje iz javnih sredstev - dodelitev podpore električni energiji - obnovljivi viri energije - sprememba lastništva proizvodne naprave - odločanje pristojnega ministrstva o pritožbi zoper odločbo Agencije za energijo - sprememba odločbe - upravni spor - tožnik v upravnem sporu - zastopnik javnega interesa
Državno pravobranilstvo je lahko tožnik v upravnem sporu tudi na lastno iniciativo, kadar oceni, da je potrebno zaradi kršitve javnega interesa izpodbijati upravni akt, s katerim je bilo sicer v upravnem postopku dokončno odločeno o pravici oziroma koristi posameznika ali druge osebe. Javni interes je vsebinsko nedoločen pravni pojem. Kot takšen se ugotavlja in presoja v vsakem konkretnem primeru posebej, in sicer v mejah oziroma na podlagi materialnega zakona, ki je podlaga za izpodbijano odločitev.
O upravičenosti do podpore električni energiji odloča Agencija za energijo v upravnem postopku. Pristojno ministrstvo lahko, ko odloča o pritožbi, odločbo Agencije le odpravi, ne more pa je spremeniti oziroma nadomestiti s svojo odločbo. Gre za ureditev, ki je drugačna kot v ZUP in obenem za omejitev, ki se nanaša na stvarno pristojnost organa in ki ima prisilni značaj. Stranke v postopku tako ne morejo predlagati drugačnega načina odločanja, pa tudi organ lahko o pritožbi v primeru, če je upravičena, odloči le tako, da izpodbijano odločbo odpravi. S sklicevanjem na (ne)ekonomičnost takšnega načina postopanja zato stranka z interesom ne more uspeti.
ZUreP-1 člen 92, 93, 93/3, 110, 110/7. EZ člen 59.
razlastitev - omejitev lastninske pravice - služnost v javno korist - objekt gospodarske javne infrastrukture - gradnja daljnovoda - nov objekt
Izklop daljnovoda, odstranitev električnih vodnikov, rušitev starih stojnih mest in postavitev novih predstavljajo dela, ki pomenijo graditev novega daljnovoda in ne zgolj rekonstrukcijo starega. Če prejšnjega objeta več ni, ker je odstranjen, ga namreč že po naravi stvari ni več mogoče rekonstruirati.
podpora za pridobivanje električne energije iz obnovljivih virov - sončna elektrarna - zagotovljen odkup proizvedene električne energije - višina podpore - veljavnost podzakonskega akta
Tožnik je z izpodbijanim aktom dobil določen znesek finančne podpore kot zagotovljen odkup proizvedene električne energije. Gre za institut finančne podpore, ki je urejen v 1. odstavku 64.n člena EZ z besedilom, da se pod določenim pogojem proizvajalcem „lahko“ dodelijo podpore. Tega ni mogoče obravnavati kot pričakovano temeljno pravico, ki bi jo bilo mogoče povezati z načelom varstva pričakovanih (ali pridobljenih) pravic in zaupanja v pravo.
Določilo 9. odstavka 64.n člena EZ določa, da vlada podrobneje predpiše višino in trajanje posamezne vrste podpore, pogoje za pridobitev podpore, način pridobitve podpore in druga vprašanja podeljevanja in koriščenja podpore. Legitimen cilj tega zakonskega pooblastila za podzakonsko urejanje pravne materije je v tem, da gre za finančne podpore, ki so med drugim odvisne od proračunskih zmogljivosti in razmer na energetskem trgu, za kar pa je potrebna določena fleksibilnost, ki je lažje uresničljiva prek podzakonskega predpisa. Poseg v tožnikovo pravico je bil primeren v tem smislu, da je z njim bilo lahko doseči legitimen cilj, to je zmanjšanje porabe javnih sredstev na tem področju.
ZRud-1 člen 49, 52, 53, 54, 155, 155/4, 155/4-3. ZRud člen 14, 19.
rudarstvo - rudarska koncesnina - odmera rudarske koncesnine - vrednost točke - za odločanje relevantna uredba - poseg v pričakovane pravice - kršitev svobodne gospodarske pobude
Predmet upravnega spora je odločba, ki jo je upravni organ na podlagi 52. člena ZRud-1 izdal tožniku kot zavezancu za plačevanje rudarske koncesnine.
Določanje načina odmere in povprečne cene na enoto mineralne surovine je po zakonski ureditvi predmet predpisa in ne koncesijske pogodbe. Zato se obveznost upoštevanja koncesijske pogodbe pri izdaji odločbe iz drugega odstavka 52. člena ZRud-1 ne more nanašati na določitev vrednosti točke, ki je element načina odmere koncesnine. Nepravilnosti izdane upravne odločbe glede upoštevane višine vrednosti točke tako ni mogoče utemeljevati z vsebino pogodbenega dogovora o tem, tudi če je ta vsebovan v koncesijski pogodbi.
Tožnik se neutemeljeno zavzema za uporabo določb Uredbe o načinu določanja plačila za rudarsko pravico, veljavne v času podpisa koncesijske pogodbe, saj ta ni predvidena ne z ZRud-1 ne s sedaj veljavno Uredbo.
Prav tako tožnik ni utemeljil nedopustnega posega v pričakovane pravice. Vsako pričakovanje še ni pričakovana pravica. Iz zakonske ureditve pravica do načina določanja vrednosti točke, za kakršnega se zavzema tožnik, ne izhaja. Spremenljivost vrednosti točke je namreč bila vgrajena v metodologijo odmere plačila za rudarsko pravico že po ZRud in je tudi po ZRud-1. Sprememba vrednosti točke torej ne pomeni posega v tožnikov položaj v takšni meri, da bi pomenila izgubo kakšne na zakonu utemeljene pravice ali pravnega interesa. Sodišče tudi ni presojalo utemeljenosti smiselno zatrjevane kršitve svobodne gospodarske pobude iz 74. člena Ustave z vidika domnevne kršitve pogodbenih določil. Kolikor pa se ti očitki nanašajo zgolj na uporabo Uredbe, sodišče pojasnjuje, da vsaka sprememba predpisov še ne pomeni nedopustnega posega v pravni položaj gospodarskih subjektov. Zgolj dejstvo, da nova ureditev zaradi povečanja vrednosti točke povečuje tožnikovo finančno obveznost in s tem njegove stroške in mu s tem zmanjšuje dobiček, samo po sebi ne utemeljuje nedopustnega posega v tožnikovo svobodno gospodarsko pobudo, ki pomeni predvsem podjetniško svobodo ravnanja. Dejstvo, da je obveznost v tretjem letu prehodnega obdobja višja od obveznosti, izračunane na podlagi prej veljavnih določb, pa sama po sebi tudi ne utemeljuje zatrjevane kršitve ustavnega načela pravne varnosti.
EZ člen 66b, 67. Uredba o zagotavljanju prihrankov energije pri končnih odjemalcih člen 8, 11, 11/3, 13, 13/6.
energetika - veliki zavezanec - program za zagotavljanje prihrankov energije pri končnih odjemalcih - rok za predložitev programa Eko skladu - materialni prekluzivni rok
Rok iz 8. člena Uredbe o zagotavljanju prihrankov energije pri končnih odjemalcih, v katerem mora veliki zavezanec Eko skladu oddati program za zagotavljanje prihrankov energije pri končnih odjemalcih, je materialni prekluzivni rok. Če veliki zavezanec programa za naslednje koledarsko leto najkasneje do 1. oktobra ne odda v potrditev Eko skladu, to pravico izgubi.
EZ člen 64n, 64n/1, 64n/5, 64n/9. Uredba o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije člen 6, 8.
sofinanciranje iz javnih sredstev - dodelitev podpore električni energiji - obnovljivi viri energije - sončna elektrarna - višina podpore - sprememba višine podpore - za odločanje relevantni predpis - poseg v pričakovano pravico - načelo zaupanja v pravo - kršitev svobodne gospodarske pobude - sodelovanje javnosti pri pripravi sprememb uredbe - objava predloga uredbe
Toženka je odločitev, skladno s 6. členom ZUP, oprla na Uredbo o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije, veljavno v času odločanja, torej vključno s spremembo, ki je bila objavljena v Uradnem listu RS, št. 90/12. Ta je začela veljati več kot pol leta pred vložitvijo tožnikove zahteve za dodelitev podpore. Brez dvoma je tožnik imel določena pričakovanja, kar pa še ne pomeni, da je šlo za pričakovano pravico, v katero naj bi bilo poseženo, ker višina podpore ni bila odmerjena po določbah prej veljavne uredbe. O pričakovanih pravicah je mogoče govoriti takrat, ko je pridobitev pravice tako gotova, da pomeni zavarovan pridobitni položaj. Prvi odstavek 64.n člena EZ je določal, da se podpore lahko (ne pa nujno) dodelijo, in že zato pridobitev pravice ne more biti tako gotova, da bi šlo za zavarovan pridobitni položaj. Tudi v pogledu višine podpore ni bilo poseženo v tožnikov pravni položaj, saj pred uveljavitvijo Uredbe 90/12 ni bil prejemnik podpore, zanjo še ni zaprosil, niti elektrarna še ni začela z delovanjem. Da sprememba Uredbe ne bi bila v skladu z EZ, pa tožnik ne zatrjuje. Glede na navedeno je neutemeljen tožbeni očitek, da je bilo v zadevi kršeno načelo zaupanja v pravo kot eno izmed načel pravne države iz 2. člena Ustave. Neutemeljeni so tudi očitki o kršitvi svobodne gospodarske pobude iz 74. člena Ustave.
Zgolj dejstvo, da predlog sprememb uredbe ni bil predhodno objavljen na svetovnem spletu in da javnost ni bila vključena v pripravo teh sprememb, ne pomeni kršitve pravice iz 44. člena Ustave.