Toženka je izpodbijano odločbo izdala v skrajšanem ugotovitvenem postopku. Pri tem pa niti ni navedla, na kateri podlagi utemeljuje tako postopanje, niti za to ni podala nobenih razlogov. S tem je tožnici neutemeljeno odrekla pravico, da se izjavi do vseh dejstev in okoliščin, ki so za odločitev pomembne, torej tudi, da oporeka ugotovitvi toženke, na kateri izpodbijana odločba temelji, da za predmetno napravo pred izrekom veljavnosti deklaracije ni podala vloge za izdajo nove deklaracije.
V izpodbijanem sklepu toženka ni konkretno obrazložila, kdaj vse in kako je tožnica dopolnila vlogo za podaljšanje časa veljavnosti rudarske pravice ter kateri predpisani zahtevi za vsebinsko obravnavanje vloge v postopku po presoji toženke ni bilo zadoščeno, zato izpodbijani sklep ni obrazložen tako, da bi ga bilo mogoče preizkusiti, kar je absolutna bistvena kršitev pravil postopka.
obnova upravnega postopka - začetek postopka - udeležba v postopku - pravni interes za sodelovanje v upravnem postopku - solastniki
Ko organa nista skladna v stališču, ali je postopek pričet na podlagi predloga ali po uradni dolžnosti, sodišče meni, da je za preizkus izpodbijanega sklepa bistveno, da se organ opredeli, ali je obnovo postopka pričel po uradni dolžnosti ali na predlog stranke.
Dejstvo, da organ predpisa ni uporabil (pa sedaj meni, da bi ga moral), pomeni zmotno uporabo materialnega prava, ki pa ni razlog za obnovo postopka po 1. točki prvega odstavka 260. člena ZUP.
Solastniki nepremičnine imajo pravni interes za sodelovanje v postopku izdaje soglasja za priključitev, saj je točka priključitve navedena v soglasju za priključitev na njihovi nepremičnini.
EZ-1 člen 365, 365/5. Uredba o izdaji deklaracij za proizvodne naprave in potrdil o izvoru električne energije (2009) člen 13.
električna energija iz obnovljivih virov energije - deklaracija za proizvodno napravo - odvzem deklaracije za proizvodno napravo - neobratovanje naprave za proizvodnjo električne energije
Proizvodna naprava tožnika ni obratovala zato je podan razlog za odvzem deklaracije.
ZJN-3 člen 9, 9/8. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-3, 237/2-5, 237/2-7.
javna naročila - ugotovitev statusa javnega naročnika - dokazni predlog - obrazložitev - listina, sestavljena v tujem jeziku - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Med strankama ni sporna opustitev predložitve slovenskega prevoda listine pristojnega direktorata Evropske komisije z dne 26. 4. 2013, sestavljene v tujem jeziku. Prav tako med strankama ni sporno, da se Ministrstvo v prvostopni odločbi tudi ni opredelilo do tožnikovih dokazanih predlogov za izvedbo dokazov s poizvedbami pri Agenciji za energijo, Upravi Republike Slovenije za jedrsko varnost in Energetski zbornici Slovenije, za katere drugostopni organ v svoji obrazložitvi navaja zgolj to, da njihova izvedba "ni potrebna, saj je Ministrstvo ugotovilo vsa za odločitev potrebna dejstva za določitev materialne resnice, saj je pri svoji odločitvi izhajalo iz revidiranega Letnega poročila tožnika za leto 2016".
Pri izpodbijani odločbi ne gre za zavrnilno odločbo, kot nepravilno navaja drugostopna odločba. Zato se kot utemeljen izkaže tudi tožbeni očitek glede pomanjkljive, nerazumljive in nejasne obrazložitve obeh odločb upravnih organov prve in druge stopnje, da je tako onemogočen njun preizkus, tako z vidika pravilnosti, kot tudi zakonitosti sprejete odločitve o tožnikovem statusu naročnika po določbah ZJN-3 in tudi o njegovi pritožbi zoper odločitev Ministrstva.
ZUP člen 65, 65/5, 300, 300/1. EZ-1 člen 413, 413/1,418.
energetika - finančna pomoč za tekoče poslovanje - pristojnost
Dve prvotni dokončni in pravnomočni odločbi sta bili z dne 20. 2. 2010 naknadno razveljavljeni z dvema odločbama z dne 27. 7. 2011 o spremembi - zmanjšanju pomoči za tekoče poslovanje, ki sta bili zatem tudi že izvršeni s strani operaterja družbe A. d.o.o., je zato relevantno predvsem določilo 1. odstavka 300. člena ZUP, ki se glasi: "Če je bila na podlagi odločbe opravljena izvršba, odločba pa je bila pozneje odpravljena ali spremenjena, ima zavezanec - v konkretnem primeru tožnik, pravico zahtevati, da se mu vrne, kar mu je bilo vzeto, oziroma da se vrne v stanje, ki izhaja iz nove odločbe." Po določbi 2. odstavka 300. člena ZUP odloča o zavezančevi zahtevi organ, ki je izdal sklep, s katerim je dovolil izvršbo, v konkretnem primeru torej tožena stranka.
Odlok o koncesiji za opravljanje lokalne gospodarske javne službe dobave, postavitve, vzdrževanja in izvajanja javne razsvetljave v Občini Litija (2012) člen 2, 5, 5/1.
opravljanje javne službe - javna razsvetljava - javne površine - zasebna površina - priklop na javno električno omrežje
V upravnem postopku je bilo ugotovljeno, da predmetna svetilka osvetljuje tožnikovo zemljišče in sicer travnik za tožnikovo hišo, torej zemljišče, ki je v zasebni lasti in da torej ne osvetljuje javne površine v naselju. Po presoji sodišča pravilen zaključek v izpodbijani odločbi, da tožnik pogojev za ponovni priklop svetilke ne izpolnjuje.
ZUP člen 86, 87, 91, 91/3, 223, 274, 275. ZUS-1 člen 29, 29/2.
sklep o popravi pomote - odločanje po nadzorstveni pravici - razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici
Po presoji sodišča je prvostopenjski organ z izdajo sklepa nepravilno uporabil določbo 223. člena ZUP. Po tej določbi sme organ, ki je izdal odločbo, vsak čas popraviti pomote v imenih ali številkah, pisne ali računske pomote ter druge očitne pomote v odločbi, torej sme popraviti le pomote tehničnega značaja, oziroma pomotne zapise stvarno izjavljene volje organa. Pomot v izjavi volje torej ni dopustno popravljati na tak način, pač pa le na podlagi pravnih sredstev, ki jih določa zakon, saj bi sicer šlo za poseg v pravni položaj, ki ga je ustvarila odločba, torej za njeno spremembo.
Kljub ugotovitvi, da je prvostopenjski organ napačno uporabil določbo 223. člena ZUP, saj s sklepom ni popravljal napak v dopolnilni odločbi, pač pa jo dejansko dopolnjeval, pa sodišče meni, da tako ugotovljena kršitev ni razlog za razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici. Razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici je dopustna, če je bil z izdajo odločbe očitno prekršen materialni predpis.
Sodišče soglaša s tožečo stranko, da določba 223. člena ZUP ni materialna, pač pa procesna določba.
Akt o metodologiji za določitev regulativnega okvira in metodologiji za obračunavanje omrežnine za elektrooperaterje (2015) člen 101. EZ-1 člen 147.
energetski spori - soglasje za priključitev na električno omrežje - lastništvo kablovoda
Zapisnik o predaji in prevzemu izkazuje, da je bil 14. 12. 1972 kabelski priključek z dvema kabloma na prej navedeni lokaciji zaveden v evidenco osnovnih sredstev prevzemnika, kar je po sprejemu ZLPP (in ZGJS) in ob pogoju vključitve teh sredstev v otvoritveno bilanco, predstavljalo temelj za pridobitev lastninske pravice. Po ugotovitvi, da tožeča stranka ni lastnik voda, je bila po presoji sodišča ugotovitev prvostopenjskega organa, da tožeča stranka ne izpolnjuje pogojev za pridobitev novega soglasja na navedeni pravni podlagi, pravilna.
distribucijsko omrežje električne energije - dovoljenje - rok za vložitev vloge - materialni prekluzivni rok
Iz določbe 514. člen EZ-1 ne izhaja, da bi tam opredeljen rok za vložitev vlog za pridobitev statusa zaprtega distribucijskega sistema bilo mogoče razlagati, da je določen kot materialni prekluzivni rok.
Iztek roka iz 514. člena EZ-1, v katerem bi lastniki distribucijskih omrežij, ki so oskrbo z električno energijo izven javnega distribucijskega sistema (že) vršili, morali vložiti vloge za pridobitev statusa zaprtega distribucijskega sistema, pa jih niso, po logiki stvari lahko predstavlja le podlago za ugotovitev, da poslujejo nezakonito, ker se je čas za uskladitev z EZ-1 iztekel; vendar pa to ne more biti razlog za opredelitev roka kot materialnega prekluzivnega, po izteku katerega dovoljenja o pridobitvi statusa zaprtega distribucijskega sistema ne bi več mogli pridobiti.
URS člen 125, 153, 153/3. ZUreP-1 člen 32, 32/1. ZUP člen 213, 213/2, 225, 225/3.
ustanovitev služnosti v javno korist - pogoji za ustanovitev služnosti - exceptio illegalis - prostorski akti - državni lokacijski načrt - sodelovanje javnosti - stroški postopka - zamudne obresti - začetek tega zamudnih obresti
Ustavnost ter zakonitost podzakonskih predpisov presojajo v primeru ugovorov stranke v postopkih, ki tečejo pred njimi, sodišča, ki morajo, če presodijo, da podzakonski predpisi niso v skladu z ustavo ali zakoni, odkloniti njihovo uporabo (exceptio illegalis).
Ker je sprejeta Uredba o državnem lokacijskem načrtu po javni razgrnitvi in obravnavi deloma spremenila prvotno predvideno ureditveno območje državnega lokacijskega načrta tako, da je predvidela med drugim potek trase tudi po zemljišču v lasti tožnikov - kar predstavlja nov poseg v prostor, ki ni bil javno razgrnjen in obravnavan - se tožnika po presoji sodišča s predvideno novo ureditvijo nista mogla seznaniti in nanjo tudi nista mogla odreagirati. Pri sprejemu obravnavanega prostorskega akta tako ni bila upoštevana določba prvega odstavka 32. člena ZUreP-1, ki določa obveznosti pripravljavca prostorskega akta v primeru, ko pride po javni razgrnitvi in obravnavi predloga do pomembnih sprememb prvotno predvidenih prostorskih rešitev. Po omenjeni določbi je treba v primeru, ko se prostorski akt na podlagi stališč do pripomb in predlogov iz javne razgrnitve tako spremeni, da nove rešitve niso več skladne s programskimi izhodišči iz programa priprave prostorskega akta (ki, kot že obrazloženo, določa tudi okvirno ureditveno območje), predlog prostorskega akta ponovno razgrniti in obravnavati.
EZ-1 člen 227, 227/1, 228, 228/1, 525. EZ člen 73. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-3.
distribucija zemeljskega plina - priključitev na distribucijsko omrežje - prehodno obdobje - zavrženje zahteve
Med strankama nisporno, da je tožnik podal vlogo za pridobitev statusa ZDS zemeljskega plina po izteku prehodnega obdobja iz 525. člena EZ-1. To pomeni, da tožnik, če še vedno opravlja distribucijo zemeljskega plina znotraj zaprtega sistema, to dejavnost opravlja brez ustreznega dovoljenja in zato v nasprotju s predpisom. Ne pomeni pa, da je njegova zahteva za izdajo dovoljenja prepozna in je zato odločitev o zavrženju zahteve po 3. točki prvega odstavka 129. člena ZUP napačna.
rudarska pravica - vloga za pridobitev rudarske pravice - dovoljenje za izvajanje del - podelitev koncesij - obdobje podaljšanja koncesije
Pogoj iz 6. alinee četrtega odstavka 35. člena ZRud-1 je izpolnjen že, če ima pridobivalni prostor lastnosti, ki se zahtevajo po DRS, medtem ko se o vsem ostalem, kar ni zajeto v tem in ostalih pogojih iz četrtega odstavka 35. člena ZRud-1, vključno glede časa trajanja koncesije, odloči z rudarskim koncesijskim aktom. Na to nenazadnje kaže tudi nadaljnje besedilo zakona, ki v petem odstavku 35. člena kot obvezen element vloge določa tudi predlagani čas trajanja koncesije, zlasti pa na takšen zaključek kažejo določbe 37. člena ZRud-1, po katerih se (v točki 3) z rudarskim koncesijskim aktom določi „obdobje, za katerega se bo lahko pridobila koncesija za izkoriščanje mineralne surovine, ki glede na podatke o skupnih in letnih količinah pridobljene mineralne surovine iz rudarskega projekta znaša do 50 let“ in s katero je torej določen le najdaljši in ne tudi najkrajši čas, za katerega se lahko pridobi koncesija.
distribucijsko omrežje električne energije - soglasje za priklop na distribucijsko omrežje - distribucija zemeljskega plina
Neutemeljen je tožbeni ugovor, da je ob uporabi določbe tretjega odstavka 229. člena EZ-1 mogoče določbo 227. člena istega zakona razlagati tako, da že pridobljeni dostop do prenosnega omrežja določenega končnega odjemalca ne pomeni ovire za pridobitev statusa zaprtega distribucijskega sistema. Tretji odstavek 229. člena EZ-1 določa, da pridobitev statusa zaprtega distribucijskega sistema ni ovira, da se končnemu odjemalcu, ki je na zaokroženem območju, na njegovo zahtevo omogoči dostop do distribucijskega oziroma prenosnega sistema. Omenjena določba zgolj opozarja na možnost uporabnikov zaprtega distribucijskega sistema, da lahko kadarkoli (tudi po pridobitvi statusa zaprtega distribucijskega sistema) spremenijo obstoječi način dostopa do sistema zemeljskega plina, s čimer je po presoji sodišča želel zakonodajalec spodbuditi konkurenčnost zaprtih distribucijskih sistemov, navedeno pa ne pomeni, da je takšno stanje (da ima več končnih odjemalcev samostojni dostop do prenosnega sistema) dopustno že ob pridobitvi statusa zaprtega distribucijskega sistema. To bi namreč bilo v nasprotju z namenom ustvarjanja zaprtih distribucijskih sistemov.
soglasje za priključitev na distribucijsko omrežje - pogoji za izdajo soglasja - nepopolna vloga
Pogoje za izdajo soglasja za priključitev na distribucijsko omrežje določajo splošni pogoji, po katerih mora uporabnik omrežja, ki želi priključiti svoje objekte na distribucijsko elektroenergetsko omrežje, v skladu s 6. členom med drugim predložiti tudi dokazilo o lastništvu oziroma o pravici razpolaganja z nepremičnino oziroma objektom, če ni vpisana v zemljiški knjigi. Iz navedene določbe torej jasno izhaja, da je navedeno dokazilo obvezna sestavina vloge za izdajo soglasja za priključitev na distribucijsko omrežje. To pomeni, da do predložitve navedene listine (ali soglasja lastnikov nepremičnine) vloga za izdajo soglasja ni popolna in je treba z njo ravnati v skladu z določbo 67. člena ZUP.
priključitev na distribucijsko omrežje - pridobitev soglasja za priključitev - javno pooblastilo - nosilec javnega pooblastila
SODO d.o.o. je po drugem odstavku 71. člena EZ po javnem pooblastilu pristojen odločati o izdaji ali zavrnitvi soglasja za priključitev. V obravnavanem primeru pa je odločitev sprejel Elektro A. in ne SODO d.o.o., kar po presoji sodišča ni zakonito.
SODO oziroma njegov direktor ne more s pooblastilom prenesti pristojnosti izdaje odločbe v upravnem postopku, uvedenem na podlagi drugega odstavka 71. člena EZ, na tretjo pravno osebo, kot to izhaja iz uvoda izpodbijane odločbe, saj bi to pomenilo prenos javnega pooblastila za izvrševanje funkcije uprave pravni osebi, kateri to pooblastilo z zakonom (ali na njegovi podlagi) ni bilo dano. Zakon torej nosilcu javnega pooblastila SODO d.o.o. dopušča prenos pooblastila v opisanem obsegu (za vodenje in odločanje v upravnem postopku) ''le'' na osebe, zaposlene pri A. d.d., ki pa (ne glede na to) ne odločajo v imenu A. d.d. , temveč v imenu SODO d.o.o. (kot nosilca javnega pooblastila).
zavrženje pritožbe - dopustnost pravnega sredstva - nedopustna pritožba - specialna procesna določba - uporaba specialne določbe
Določba prvega odstavka 418. člena EZ-1 je specialna določba, po kateri zoper odločbe in sklepe toženke ni pritožbe, zato je toženka pravilno zavrgla tožnikovo pritožbo z dne 15. 7. 2017, sodišče pa ob uporabi iste pravne podlage tožbi ne more ugoditi.
Zgolj na podlagi podatkov o (registrirani) dejavnosti uporabnikov distribucijskega sistema ni mogoče sklepati o integriranosti (torej medsebojni povezanosti, odvisnosti) operacij ali proizvodnih procesov končnih odjemalcev distribucijskega sistema v smislu prve alineje prvega odstavka 227. člena EZ-1. Registrirane dejavnosti, ki opredeljuje predmet (področje) poslovanja družbe, namreč ni mogoče enačiti z operacijami ali proizvodnimi procesi uporabnikov sistema, ki so tehnične narave in katerih obstoj in narava je po prvi alineji prvega odstavka 227. člena EZ-1 ključna pri presoji izpolnjevanja pogojev za podelitev statusa zaprtega distribucijskega sistema.
priključitev na distribucijsko omrežje - pridobitev soglasja za priključitev - javno pooblastilo - nosilec javnega pooblastila
Na podlagi določb 23.a člena EZ se lahko s pogodbo prenese s strani sistemskega operaterja na elektropodjetje le izvajanje nalog, potrebnih za odločitev in le v tem okviru je mogoče razumeti tretji odstavek istega člena, iz katerega izhaja, da osebe, zaposlene pri tej (tretji) pravni osebi, lahko vodijo in odločajo v postopku. Ne prenaša pa se s tem tudi pooblastilo za odločanje o izdaji oziroma zavrnitvi soglasja.
priključitev na distribucijsko omrežje - pridobitev soglasja za priključitev - javno pooblastilo - nosilec javnega pooblastila
Skladno z 71. členom EZ ima sistemski operater pooblastilo, da odloča o izdaji ali zavrnitvi soglasja za priključitev na energetsko omrežje, ta naloga pa ni med tistimi, ki bi jih lahko na podlagi zakona prenesel na drugo pravno osebo. Le sistemskemu operaterju je zakonodajalec neposredno podelil pooblastilo za vodenje in odločanje v tovrstnih upravnih postopkih.