ZUP člen 244, 244/1. ZUreP-1 člen 95, 95/2. ZPNačrt člen 103, 103/1. EZ-1 člen 468, 468/2.
omejitev lastninske pravice - služnost v javno korist - gradnja daljnovoda - dopolnitev ugotovitvenega postopka - rok za vložitev zahteve
Da bi moral prvostopenjski organ po tem, ko je ravnal v skladu s prvim odstavkom 244. člena ZUP, izdati novo odločbo tudi, kadar je uspeh dopolnjenega ugotovitvenega postopka negativen in ne vpliva na že sprejeto odločitev, nima podlage v zakonu, poleg tega prvostopenjski organ ne more izdati nove odločbe, ker že obstaja odločba s pravilno odločitvijo v upravni zadevi.
Od uveljavitve 103. člena ZPNačrt rok za vložitev zahteve za razlastitev ni več predpisan.
Obseg določene služnosti v javno korist je lahko tudi manj, kot določa 468. člen EZ-1. Z določbo 468. člena EZ-1 je služnostni upravičenec omejen zahtevati več, kot je določeno, ne pa manj, kar za služnostno zavezanko pomeni manjšo obremenitev, za služnostnega upravičenca pa manjše območje, na katerem bo lahko izvrševal vsebino, z odločbo določene služnosti.
spor med operaterjem in uporabnikom - reševanje sporov - električna energija - poraba - obračun
Tožnik je z obravnavno vlogo zahteval, naj toženka v skladu s prvim odstavkom 413. člena EZ-1 odloči o sporu, ki ga ima z distribucijskim operaterjem, v zvezi z zatrjevanim nezakonitim odklopom iz sistema. Že zaradi nespornega dejstva, da je določeno razmerje med tožnikom in distribucijskim operaterjem v času odklopa iz sistema obstajalo, saj ni sporno, da je bil tožnik pred tem na sistem priklopljen na podlagi pogodbe, ki jo je sklenil z dobaviteljem elektrike (C. d. o. o.), ni mogoče trditi, da tožnik z obravnavano zahtevo že na prvi pogled zahteva priznanje določene pravice ali pravne koristi, ki mu očitno ne pripada. Zavrženje tožnikove zahteve na navedeni pravni podlagi zato ni zakonito, kar pravilno navaja tožnik v tožbi.
sistemski operater distribucijskega omrežja - pogodba o dobavi električne energije - spor med operaterjem in uporabnikom - plačilo storitev - vdor v zaprt prostor
V obravnavani zadevi gre za spor, ki se nanaša na obveznosti, ki izvirajo iz Splošnih pogojev za dobavo in odjem električne energije iz distribucijskega omrežja električne energije (SPDO), in sicer iz poglavja III.6. z naslovom „Neupravičeni odjem“.
Sporna je ugotovitev toženke, da je tožnica neupravičeno odjemala električno energijo na predmetnem merilnem mestu. Tožnica namreč ves čas postopka zatrjuje, da niti ona sama niti njen mož A.A., sicer upokojeni dolgoletni delavec - monter Elektra ..., d.d., nikoli nista neupravičeno posegala v električno omarico.
Že s tem, ko je bil na tožničinem merilnem mestu ugotovljen neupravičen odjem električne energije, je izpolnjen abstraktni dejanski stan, ki izhaja iz navedenih določb SPDO.
Iz obrazložitve sklepa je popolnoma izostala vsebinska presoja navedb iz zahtev tožnikov, ki se nanaša na smiselno zatrjevanje tožnikov o obstoju njune aktivne legitimacije za vložitev zahteve za odločanje o sporu (in sicer zaradi njunega položaja kot dobaviteljev, ki sta prevzela obveznost plačevanja omrežnine, ki jo mora sicer plačevati končni odjemalec (42. točka 36. člena EZ-1), kar pomeni, da v odnosu do distribucijskega operaterja vstopata v položaj namesto končnega odjemalca in namesto njega prevzemata obveznost plačevanja omrežnine), vključno z (vsebinsko oziroma primerjalno) opredelitvijo v zvezi z v zahtevi uveljavljanimi določbami EZ-1, ki pridejo v tem primeru v poštev in ki po mnenju tožnikov terjajo širšo razlago določbe 413. člena EZ-1, kot jo obrazlaga toženka v svojem sklepu. Ker toženka torej ni navedla razlogov, ki so, upoštevajoč zahtevi tožnikov, narekovali negativno odločitev, te ni možno preizkusiti.
Odlok o načrtu za kakovost zraka na območju Mestne občine Ljubljana (2014) člen 4, 4/2. ZVO-1 člen 24, 24/1.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni poziv - nepovratna finančna vzpodbuda - subvencionirana naložba - pogoji za dodelitev - načelo zakonitosti
Načelo zakonitosti, ki spada med temeljna načela, ne le upravnega postopka, temveč pravne države nasploh, v konkretni zadevi pomeni, da toženec spodbud ne more dodeljevati po prosti presoji okoliščin, na katere se sklicuje posamezen prosilec, temveč je pri tem vezan na veljavne predpise. Odlok kot predpis, ki neposredno ureja dodeljevanje vzpodbud, mu v obravnavani zadevi dodelitve spodbude ne dovoljuje.
EZ-1 člen 314, 314/1, 315, 315/1. Uredba o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije (2015) člen 5.
električna energija - soglasje za priključitev
V zvezi s priključitvijo naprav za samooskrbo z električno energijo iz obnovljivih virov energije je bilo treba uporabiti Uredbo o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije, ki je lex specialis glede na določbe drugih predpisov v zvezi z dobavo in odjemom električne energije. Tožnikovo vlogo je torej treba obravnavati kot vlogo za izdajo spremembe soglasja za priključitev.
javni poziv - dodelitev nepovratne finančne vzpodbude - naložbe v rabo obnovljivih virov energije - razpisni pogoj - pravica do izjave - bistvena kršitev določb postopka
V zavarovanje terjatve vknjižena hipoteka sama po sebi še ne zadošča za zaključek, da ima tožnica neporavnane obveznosti do Republike Slovenije. Obstoj takšnih obveznosti je, kolikor je pomemben za odločitev, treba zanesljivo ugotoviti.
sistemski operater distribucijskega omrežja - regulativni okvir - upravičeni stroški - nepredvidljiv strošek - relevantno obdobje - exceptio illegalis - stroški za redno delovanje - retroaktivnost
Dejstvo, da je tožnica v določenem obdobju pred veljavnostjo navedenega predpisa realizirala določene stroške, ki bi se glede na ureditev iz Akta o metodologiji za določitev regulativnega okvira operaterja distribucijskega sistema zemeljskega plina upoštevali kot osnova za določitev pričakovanih stroškov (NSDV), z novim aktom pa se ti stroški za določitev pričakovanih stroškov (NSDV) na enak način več ne upoštevajo, ne pomeni povratnega posega v nastali pravni položaj.
Omrežnina, ki jo v določenem regulativnem obdobju operater sistema lahko zaračunava odjemalcem, je odvisna od priznanih upravičenih stroškov v regulativnem okviru za to regulativno obdobje. Za obravnavano presojo, ali je ureditev iz 16. člena Akta o metodologiji za določitev regulativnega okvira operaterja sistema zemeljskega plina v skladu z zakonom, je bistveno, da EZ-1 v četrtem odstavku 250. člena določa, da mora s splošnim aktom določena metodologija operaterjem zagotavljati pokritje vseh letnih upravičenih stroškov.
električna energija iz obnovljivih virov energije - deklaracija za proizvodno napravo - odvzem deklaracije za proizvodno napravo - načelo zakonitosti - neobratovanje naprave za proizvodnjo električne energije
Tožena stranka je upravičena do izdaje odločbe o odvzemu deklaracije že v primeru, če naprava za proizvodnjo električne energije ne obratuje, in ne samo v primeru, če je v celoti, ne le delno poškodovana. Proizvodna naprava v obdobju od 9. 6. 2017 dalje, vsaj do izdaje izpodbijane odločbe, ni obratovala, tožbeni očitek, da deklaracija ni bila pravilno odvzeta zato, ker sončna elektrarna ni bila popolnoma uničena. Ob takem zakonskem izhodišču ukrep tožene stranke ne more biti nesorazmeren že zato, ker je po tožnikovi oceni po požaru ostalo nepoškodovanih od 25 do 33 % fotovoltaičnih panelov, trije razsmerniki ter povezava med paneli in razsmerniki.
EZ-1 člen 418. ZUP člen 240, 240/2, 258, 258/2. ZUS-1 člen 3, 5, 5/2, 36, 36/1, 36/1-4, 36/1-6.
energetika - sklep o prekinitvi postopka - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - dovoljenost pritožbe
Sklep o prekinitvi postopka ne šteje med sklepe, naštete v drugem odstavku 5. člena ZUS-1, s katerimi je postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan. S tožbo izpodbijani sklep tudi ne pomeni odločitve o materialni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika. Gre za procesni sklep, s katerim je sprejem odločitve o izdaji upravnega akta v zadevi le začasno odložen in torej ne gre za dokončen upravni akt po 2. členu ZUS-1.
EZ-1 člen 365, 374, 375. OZ člen 191, 193, 349. ZDavP-2 člen 125, 125/1, 126.
električna energija - finančna podpora proizvodnji električne energije - javnopravno razmerje - zastaranje
Ker terjatev za vračilo neupravičeno prejete državne pomoči nima narave terjatve iz gospodarske pogodbe, se tudi zastaralni roki iz OZ ne uporabljajo.
Zaključek, da ne gre za obligacijskopravno razmerje, dodatno podkrepi dejstvo, da bi moral tožnik toženko o spremembi na proizvodni napravi obvestiti zato, ker toženka v primeru, če proizvajalec električne energije spremeni proizvodno napravo, deklaracijo odvzame z odločbo.
Glede na opisane elemente razmerja, je toženka pravilno štela, da izplačevanje podpore, ki jo tožniku na podlagi dodeljene pravice do podpore izplačuje A d.o.o., ni obligacijsko razmerje, ampak javnopravno razmerje. Posledično se zanj ne uporabljajo določbe OZ, na katere se sklicuje tožnik.
Po presoji sodišča je obveznost vračila preveč izplačane državne pomoči najbolj sorodna davčnim obveznostim, katerih obračunavanje, odmero, plačevanje, vračilo, nadzor in izvršba so urejeni s pravili ZDavP-2, ki vsebuje tudi določbe o zastaranju davčnih obveznosti. Davčne obveznosti so namreč obveznosti, ki nimajo narave dispozitivnih in avtonomnih pravnih razmerij, v katere stopajo stranke po lastni volji in so upravičene, da jih v večji meri prosto urejajo. Gre za obveznosti, ki jih imajo davčni zavezanci na podlagi zakona in odločb, ki jih izdajajo davčni organi.
Določbe prvega in drugega odstavka 67. člena SPZ je treba razlagati v pomenu, da imajo solastniki pravico skupno upravljati stvar v solastnini in da je za posle rednega upravljanja potrebno soglasje solastnikov, ki mora biti izrecno ter v pogledu predmeta soglasja (za kaj je dano) jasno, določno in nedvoumno.
Načelu zaslišanja stranke organ ne zadosti, če stranke zgolj seznani z vsem procesnim gradivom (vlogami nasprotnih strank, predloženimi dokazili ipd.), pač pa morajo imeti stranke možnost sodelovati v posebnem ugotovitvenem postopku (pri izvajanju dokazov itd.) ter morajo tudi biti seznanjene z rezultati ugotovitvenega postopka, kar pomeni, da jih organ po zaključku ugotovitvenega postopka in pred odločitvijo v zadevi mora seznaniti s svojimi ugotovitvami in zaključki, na katere bo oprl odločitev (navesti mora torej zlasti, na katera relevantna in dokazana dejstva bo oprl odločitev ter materialno pravne razloge za to, katera v postopku s strani strank izpostavljena dejstva šteje kot nerelevantna ali nedokazana, in razloge za to), stranke pa morajo imeti možnost o tem se izjaviti. Strankam organ namreč le na opisani način omogoči, da lahko branijo, zavarujejo in uveljavijo svoje pravice in pravne interese.
EZ-1 člen 4, 4/1, 4/1-16. Uredba o načinu določanja in obračunavanja prispevkov za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije (2015) člen 3, 6, 6/6.
električna energija - seznam upravičencev - prispevek - končni odjemalec - lastnik - plačnik
Za znižanje prispevka za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije, je relevantno vprašanje ali tožnik izpolnjuje vse pogoje iz Uredbe, za uvrstitev na seznam upravičencev. Tako EZ-1, kot posledično Uredba o načinu določanja in obračunavanja prispevkov za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soporoizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije, namreč ne določata, da je končni odjemalec tudi lastnik in plačnik merilnega mesta, ki se lahko uvrsti na seznam upravičencev, kot to brez pravne utemeljitve pogojuje tožena stranka.
EZ-1 člen 250, 250/4. Akt o spremembi Akta o metodologiji za določitev regulativnega okvira operaterja distribucijskega sistema zemeljskega plina člen 1, 1/3, 1/3-3, 1/3-4, 13, 13/1, 13/1-3, 13/1-4, 50, 50/2.
Bistveno je, da gre za nove, še ne predvidene stroške, ki so nastali operaterju zaradi predpisanega obveznega opravila, ki se mu operater ne more izogniti. Izpolnjevanje nadaljnjih pogojev, da nova naloga izhaja iz predpisa in da jo je moral operater začeti izvajati v zadevnem regulativnem obdobju, v obravnavanem primeru nista sporna.
Če je bilo treba akt v tem delu posebej spremeniti z navedbo, „da se med nove naloge ne šteje nadgradnja ali sprememba izvajanja že obstoječih nalog“, iz tega logično izhaja, da se je pred tem lahko glede na prejšnje besedilo kot novo nalogo razlagalo tudi nadgradnjo ali spremembo izvajanja že obstoječe naloge, sicer v tem delu Akta o metodologiji za določitev regulativnega okvira operaterja sistema zemeljskega plina ne bi bilo treba spreminjati.
EZ-1 člen 250, 250/4. Akt o metodologiji za določitev regulativnega okvira operaterja distribucijskega sistema zemeljskega plina (2015) člen 13, 50.
sistemski operater distribucijskega omrežja - regulativni okvir - relevantno obdobje - nepredvidljiv strošek - stroški za redno delovanje - upravičeni stroški
Nova naloga po določbi 50. člena Akta o metodologiji je po določbi vsako obveznost opravilo, ki povzroča nove stroške in odhodke. Bistveno torej je, da gre za nove, še ne predvidene stroške, ki so nastali operaterju zaradi predpisanega obveznega opravila, ki se mu operater ne more izogniti.
Reguliranje mora biti izvedeno tako, da je operaterju zagotovljeno pokritje vseh upravičenih stroškov. To pomeni, da je treba razlagati tako, da spadajo v okvir dejanskih nenadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja stroški in odhodki za vse nove naloge, torej tudi nova obvezna opravila za obstoječe bolj kompleksne naloge, ki dejansko povzročajo stroške in odhodke.
energetika - omrežnina - stroški postopka - stroškovna odločitev - odprava upravne odločbe - odločitev o glavni stvari
Izpodbijani sklep je formalno pravilen, vendar pa je odločitev o stroških neločljivo vezana na odločitev o glavni stvari. Te neločljive vezanosti odločitve o stroških postopka od odločitve o glavni stvari ne spreminja možnost, da organ o stroških odloči v posebnem sklepu (tretji odstavek 118. člena ZUP), saj to ne pomeni, da bi odločitev o stroških ne bila več vezana na vsebino odločitve o glavni stvari.
energetika - omrežnina - pogodbeno razmerje - napačna uporaba materialnega prava - vrnitev preveč plačanih sredstev - preplačilo
Toženka je pri uporabi določb OZ, na katere je oprla svojo odločitev in na njihovi podlagi presojala utemeljenost zahtevka za povrnitev preveč plačane omrežnine od 1. 1. 2013, spregledala, da v letu 1983 ali 1980, ko naj bi sporno pogodbeno razmerje (ki mu manjka obličnost) nastalo, določbe OZ še niso veljale, pač pa je v času, ko naj bi bila sporna pogodba, katere nastanek tožnica zanika, veljal ZOR. OZ je začel veljati 1. 1. 2002, glede na 1060. člen OZ, pa se določbe OZ ne uporabljajo za obligacijska razmerja, ki so nastala pred uveljavitvijo tega zakona. Toženka je v obravnavani zadevi uporabila za ugotavljanje obstoja obligacijskega razmerja pogodbe, ki naj bi bila sklenjena med strankami v letu 1980 ali 1983 (kdaj natančno iz izpodbijane odločbe ne izhaja), napačno pravno podlago. Od odgovora na vprašanje, ali je bila sklenjena pogodba med strankama, pa je odvisna odločitev o zahtevku tožnice.
EZ-1 člen 468, 468/2, 468/2-3, 473, 473/8, 474, 474/3, 475, 475/1. ZGO-1 člen 56, 56/1.
gradbeno dovoljenje - izdaja gradbenega dovoljenja - daljnovod - gradnja daljnovoda - služnost v javno korist - pravica graditi - varovalni pas - omejitev lastninske pravice
Na podlagi, res v trenutku odločanja razveljavljenih odločb Upravne enote Trebnje, izdanih v postopku omejitve lastninske pravice v javno korist, je organ zaključil, da je bil postopek za pridobitev služnosti začet in v teku, kar po stališču organa pomeni akte iz osmega odstavka 473. člena EZ-1. Sodišče meni, da je z navedeno ugotovitvijo, ki jo je izpeljal iz razveljavljenih odločb in je tožnici niti ne prerekata (v smislu obstoja teh aktov), organ pravilno ugotovil podanost pravice graditi v smislu prvega odstavka 56. člena ZGO-1.
Pri presoji določb EZ-1 v zvezi z obsegom varovalnega pasu, kot izkazane pravice graditi, sodišče meni, da je na podlagi določbe 468. člena EZ-1 določen največji obseg varovalnega pasu. Na podlagi besedne razlage določbe tretjega odstavka 474. člena EZ-1, ki vsebuje pogoj glede obsega „največ v širini varovalnega pasu za določeno vrsto voda elektrike, kot je določen z 468. členom tega zakona oziroma največ v obsegu območja sprejetega prostorskega akta“, pa sodišče zaključuje, da je širina varovalnega pasu, na katerem je investitor upravičen izvrševati upravičenja, ki izhajajo iz vsebine določene služnosti v javno korist, lahko tudi manj kot določa 468. člen EZ-1. Z določbo 468. člena EZ-1 je služnostni upravičenec omejen zahtevati več kot je določeno, ne pa manj, kar za služnostni zavezanki pomeni manjšo obremenitev, za služnostnega upravičenca pa manjše območje, na katerem bo lahko izvrševal vsebino, z odločbo določene služnosti. Po mnenju sodišča tudi za služnosti v javno korist, ki se jih ustanavlja z odločbo državnega organa, velja načelo utesnjevanja služnosti, ustanavlja se jih le v obsegu, kolikor dopuščata njihov namen in narava, glede na predlog služnostnega upravičenca.
energetski spori - soglasje za priključitev na električno omrežje - odprava odločbe - posledice
Sklep o dovolitvi obnove je bil s sodbo tega sodišča opr. št. I U 1770/2017-15 z dne 12. marca 2019 kot nezakonit odpravljen. Brez takega sklepa pa navedena družba ni mogla v obnovljenem postopku z izpodbijano odločbo ponovno odločiti o tožničini vlogi za izdajo soglasja za priključitev na distribucijski sistem za objekt ''rekreacijski objekt - enoetažni pritlični lopi'' na parceli 443/2 k.o. ....