EZ-1 člen 413. Splošni pogoji za dobavo in odjem električne energije iz distribucijskega omrežja električne energije (2007) člen 57, 57/1. ZUP člen 214.
električna energija - distribucijsko omrežje električne energije - neupravičen odjem električne energije - obrazložitev odločbe - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Po presoji sodišča bi morala toženka v obravnavanem primeru v obrazložitvi izpodbijane odločbe obrazložiti konkreten izračun neupravičenega odjema električne energije, upoštevajoč ugotovljeno dejansko stanje (omejevalce toka, obratovalne ure ter način upoštevanja že izmerjenih vrednosti električne energije) in relevantna določila Splošnih pogojev za dobavo in odjem električne energije iz distribucijskega omrežja električne energije. Po presoji sodišča obrazložitev izpodbijane odločbe zgolj s citiranjem relevantnih določil SPDO ne zadošča. Pravica tožnika do pravnega sredstva je namreč lahko učinkovita le, če organ, ki odloča, svojo obrazložitev poda konkretno ter tudi konkretno poda dokazno oceno oziroma svojo presojo okoliščin.
Po mnenju sodišča so zaradi posebnih tehničnih in varnostnih razlogov operacije končnih odjemalcev integrirane. Ne gre strogo za proizvodni proces integracije, torej, če so odjemalci, ki so priključeni na omrežje znotraj zaprtega distribucijskega sistema, povezani oziroma soodvisni tako, da proizvodni procesi enega vplivajo na procese drugega, temveč je potrebno razumeti, da je zaprt sistem integriran za takšne tehnološke procese, ki se opredeljujejo kot celota in ki predstavljajo takšno industrijsko in poslovno območje ali območje za skupne storitve (Direktiva št. 2009/73), v skupni rabi infrastrukture.
EZ člen 413, 413/1, 413/1-2, 518, 518/2. Splošni pogoji za dobavo in odjem električne energije iz distribucijskega omrežja električne energije (2007) člen 57, 58.
neupravičen odjem električne energije - zavrnitev zahteve - spor med uporabniki omrežja in sistemskimi operaterji - sistemski operater distribucijskega omrežja
Izpodbijani akt je odločba tožene stranke, ki jo je izdala na podlagi tožnikove zahteve, da toženka odloči o njenem sporu z distribucijskim operaterjem v zvezi s plačilom računa, ki je bil izdan po ugotovitvi, da je na merilnem mestu tožnik neupravičeno odjemal električno energijo.
Sodišče zavrača ugovor veljavnosti SPDO kot neutemeljen, saj predstavljajo splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil, ki ga je izdala družba SODO d.o.o. kot sistemski operater distribucijskega omrežja električne energije na podlagi Energetskega zakona (EZ) in Uredbe o koncesiji gospodarske javne službe dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja električne energije ter po pridobitvi soglasja Vlade Republike Slovenije. SPDO so bili sicer z uveljavitvijo EZ-1 razveljavljeni, vendar se uporabljajo do uveljavitve splošnih aktov za izvrševanje javnih pooblastil, izdanih na podlagi tega zakona.
proizvodnja električne energije - pokrivanje negativne razlike v ceni električne energije - pravica do izjave - načelo zaslišanja strank - finančna pomoč za podporo proizvodnji električne energije
Podporo upravičujejo tisti stroški, ki jih proizvodnja elektrike povzroča lastniku naprave in ne neposredno naprava sama.
EZ-1 člen 373. Uredba o podporah elektriki, proizvedeni iz obnovljivih virov energije in v soproizvodnji toplote in elektrike z visokim izkoristkom (2016) člen 9, 18. ZUP člen 144.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - prijava na razpis - državna pomoč - električna energija - formalna popolnost vloge - druga javnopravna stvar - smiselna in subsidiarna uporaba ZUP
Javni razpisi ali javni pozivi niso podzakonski predpisi. Taki akti namreč že po obliki niso skladni z ustaljenimi oblikami pravnega normiranja, poleg tega pa temu ne ustrezajo ne organi, ki jih sprejemajo, niti postopek njihovega sprejemanja. Javni poziv je namenjen obveščanju in ne določanju splošnih in abstraktnih pravnih norm, kar pomeni, da v javnem razpisu ni mogoče določati postopkovnih pravil, ki nimajo podlage v predpisu, oziroma takih pravil ni mogoče upoštevati oziroma na njihovi podlagi sprejeti odločitve. Vse to pomeni, da se toženka glede uporabe postopkovnih pravil ne more sklicevati izključno na Javni poziv oziroma se lahko nanj sklicuje le toliko, kolikor njegove določbe temeljijo na prej navedenih predpisih, na podlagi katerih je bil objavljen.
Toženka je s tem, ko je prijavljeno napravo opredelila kot obnovljeno in ne kot novo, kar je navajal tožnik, ugotavljala (sporno) dejansko stanje, in to ne da bi tožniku kakorkoli omogočila, da se opredeli do njenih ugotovitev, pomembnih za odločitev, oziroma ne da bi obrazložila obstoj pogojev za odločanje v skrajšanem ugotovitvenem postopku brez zaslišanja stranke
proizvodnja električne energije - električna energija - seznam upravičencev - prispevek - finančna podpora - obnova postopka
V fazi predhodnega preizkusa formalnih pogojev za obnovo postopka se presoja le verjetna izkazanost okoliščin, na katere upravni organ opira svoj sklep za obnovo postopka, ne pa utemeljenost konkretnih dejstev in okoliščin, ki bodo, če bodo ta v obnovljenem upravnem postopku tudi dokazana, vplivala na morebitno spremembo odločbe.
EZ-1 člen 374, 374/1. ZUP člen 1, 1/1, 2, 2/2, 3, 3/1, 3/2, 4, 9, 9/1, 144.
javni poziv - dodelitev nepovratne finančne vzpodbude - naložbe v rabo obnovljivih virov energije - razpisni pogoj - pravica do izjave - uporaba pravil ZUP - bistvena kršitev določb postopka
Toženka se glede uporabe postopkovnih pravil ne more sklicevati izključno na Javni poziv oziroma se lahko nanj sklicuje le toliko, kolikor njegove določbe temeljijo na prej navedenih predpisih, na podlagi katerih je bil objave.
Toženka v nobenem od predpisov, na podlagi katerih je bil objavljen Javni poziv, ni imela podlage za zavrženje tožnikove prijave mimo določb ZUP. Poleg tega je toženka s tem, ko je prijavljeno napravo opredelila kot obnovljeno in ne kot novo, kar je navajal tožnik, ugotavljala (sporno) dejansko stanje, in to ne da bi tožniku kakorkoli omogočila, da se opredeli do njenih ugotovitev, pomembnih za odločitev, oziroma ne da bi obrazložila obstoj pogojev za odločanje v skrajšanem postopku brez zaslišanja stranke.
EZ-1 člen 373, 374, 374/1. Uredba o podporah elektriki, proizvedeni iz obnovljivih virov energije in v soproizvodnji toplote in elektrike z visokim izkoristkom (2016) člen 21.
javni razpis - upravna zadeva - uporaba ZUP
Javni poziv je namenjen obveščanju in ne določanju splošnih in abstraktnih pravnih norm, kar pomeni, da v javnem razpisu ni mogoče določati postopkovnih pravil, ki nimajo podlage v predpisu, oziroma takih pravil ni mogoče upoštevati oziroma na njihovi podlagi sprejeti odločitve. To izhaja tudi iz četrtega odstavka 153. člena Ustave RS.
EZ-1 člen 147, 147/8, 147/9, 147/10. ZUS-1 člen 7, 7/2.
energetski spori - priključitev na elektrodistribucijsko omrežje - nesorazmerni stroški
Po tretji alineji osmega odstavka 147. člena EZ-1 potencialni uporabnik nima pravice do priključitve na distribucijski sistem, če bi priključitev elektrooperaterju povzročila nastanek nesorazmernih stroškov, razen v primeru, kot je to določeno v desetem odstavku tega člena, če sam krije stroške, ki so višji od sorazmernih.
Devetega odstavka 147. člena EZ-1 po mnenju sodišča ni mogoče razlagati tako, da bi potencialni uporabnik lahko uveljavljal, naj se nesorazmerni stroški zmanjšajo, ker bi menil, da je elektrooperater (so)odgovoren za propad ali uničenje elektroenergetske infrastrukture.
EZ-1 člen 112, 112/1, 116, 116/1 117, 119, 119/1, 120, 120/1, 120/6, 130, 130/3, 406, 406/1. URS člen 155, 155/1.
sistemski operater distribucijskega omrežja - regulativni okvir - stroški - odjem električne energije - neupravičen odjem električne energije - obračunavanje omrežnine - stroški obratovanja in vzdrževanja - prepoved retroaktivne veljave pravnih aktov - prepoved retroaktivne uporabe zakona
Oskrba z elektriko se zagotavlja po načelu reguliranega dostopa tretje strani do sistema. Uporabnik sistema je dolžan za uporabo sistema elektrike plačati omrežnino, ki je eden izmed virov, namenjenih pokrivanju upravičenih stroškov elektrooperaterjev. Upravičene stroške elektrooperaterjev, omrežnino in druge vire za pokrivanje teh stroškov določi tožena stranka v regulativnem okviru, kot regulator na področju energije.
Tožeča stranka je v izračunu nenadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja kot eno od postavk upoštevala tudi stroške neupravičenega odjema, torej stroške, ki jih je opredeljeval Akt 2016, medtem ko jih Akt 2018 več ne pozna. Sodišče soglaša s toženo stranko v odgovoru na tožbo, da stroškov napačnih meritev, ki jih prav tako uveljavlja tožeča stranka, niti prej veljavni Akt 2016 niti sedaj veljavni Akt 2018 nista uvrščala med nenadzorovane stroške delovanja in vzdrževanja, niti pri teh stroških ne gre za neupravičen odjem.
Prvi odstavek 155. člena Ustave RS določa, da zakoni, drugi predpisi in splošni akti ne morejo imeti učinka za nazaj. Samo zakon lahko določi, da imajo posamezne njegove določbe učinek za nazaj, če to zahteva javna korist in če se s tem ne posega v pridobljene pravice. Akt 2018 je splošni akt, kot to določa drugi odstavek 116. člena EZ-1, kar pomeni, da tudi zanj velja opisana prepoved povratne veljave; ker pa ni zakon, pa tudi sicer ne more urejati učinka njegovih posameznih določb za nazaj.
Uredba o načinu določanja in obračunavanja prispevkov za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije (2015) člen 10. ZUP člen 260, 260-5, 268, 268/2.
V fazi predhodnega preizkusa formalnih pogojev za obnovo postopka se presoja le verjetna izkazanost okoliščin, na katere upravni organ opira svoj sklep za obnovo postopka, ne presoja pa se utemeljenost konkretnih dejstev in okoliščin, ki bodo, če bodo v obnovljenem upravnem postopku tudi dokazne, vplivale na morebitno spremembo odločbe. Tožeča stranka bo tako v obnovljenem postopku lahko dokazala, da njene navedbe v prijavi niso neresnične, da je upoštevanje plačanega DDV v strošek končnega odjemalca energije pravilen in da upravičujejo njeno uvrstitev tožeče stranke na seznam upravičencev.
energetika - omrežnina - akt o metodologiji za določitev omrežnine - absolutna bistvena kršitev določb upravnega postopka
Glede na predhodne določbe 513. člena EZ-1 se sodišče s tožnico strinja, da v obravnavanem primeru določbe 109. člena EZ-1 na ugotavljanje odstopanje od RO 2013 do 2015, torej tudi za leto 2015, ne vplivajo.
Toženka na podlagi obrazloženih navedb, ki jih je podala v postopku ter v zvezi z njimi tudi dokazne predloge, postopka ni dopolnila z izvedbo dokazov, niti se v izpodbijani odločbi vsebinsko ni opredelila, zakaj tako ni ravnala, pač pa je navedla zgolj, da podane pripombe niso predmet postopka ugotavljanja odstopanj. Pri tem pa gre za bistveni kršitvi pravil postopka po 3. in 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP.
EZ-1 člen 4, 4-16. Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o načinu določanja in obračunavanja prispevkov za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije (2017) člen 2, 6, 10.
električna energija - finančna podpora proizvodnji električne energije - prispevek
Ne EZ-1 ne Uredba o načinu določanja in obračunavanja prispevkov za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije ne določata, da je pogoj za uvrstitev na seznam upravičencev do znižanega prispevka za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije, da je upravičenec lastnik in (edini) plačnik merilnega mesta.
sofinanciranje iz javnih sredstev - dodelitev podpore električni energiji - deklaracija za proizvodno napravo - podpora za pridobivanje električne energije iz obnovljivih virov - smrt - smrt zakonitega zastopnika družbe
Tožena stranka je ob upoštevanju četrtega odstavka 374. člena EZ-1 ugotovila, da je tožeči stranki odločba o dodelitvi podpore prenehala veljati, ker je prenehala veljati deklaracija za proizvodno napravo, za katero je bila izdana odločba o podpori. S trenutkom, ko je prenehala veljati deklaracija za proizvodno napravo, ni bil več izpolnjen eden od pogojev, ki jih EZ-1 zahteva za dodelitev podpore, zato je podpora prenehala veljati po samem zakonu, četudi tožena stranka v odločbi ni navedla, kdaj je deklaracija prenehala veljati. Pomembno je namreč le, da je deklaracija prenehala veljati in to med strankama tudi ni sporno.
obnova postopka - distribucijsko omrežje električne energije
V fazi predhodnega preizkusa formalnih pogojev za obnovo postopka se glede na citirana določila ZUP presoja le verjetna izkazanost okoliščin, na katere upravni organ opira svoj sklep za obnovo postopka, ne presoja pa se v fazi uvedbe obnove postopka utemeljenost konkretnih dejstev in okoliščin, ki bodo, če bodo ta v obnovljenem upravnem postopku tudi dokazana, vplivale na morebitno spremembo odločbe, zoper katero v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva.
EZ člen 413. Splošni pogoji za dobavo in odjem električne energije iz distribucijskega omrežja električne energije (2007) člen 57, 57/4, 58.
električna energija - distribucijsko omrežje električne energije - soglasje za priključitev merilnega mesta - neupravičen odjem električne energije
Ko gre za neupravičen odjem električne energije, je podlaga za izračun v določbah 57. in 58. člena Splošnih pogojev za dobavo in odjem električne energije iz distribucijskega omrežja električne energije in ne dejanska poraba energije. Način izračuna in s tem višina obveznosti sta pogojena po eni strani z nezanesljivostjo oziroma neustreznostjo podatkov o dejansko porabljenih količinah energije in po drugi strani z dejstvom, da gre za ravnanje oziroma situacijo, ki je v nasprotju s predpisi in zaradi česar je zaračunani znesek lahko višji od tistega, s katerim se sicer zaračuna dejanska poraba.
EZ-1 člen 4, 4-16. Uredba o načinu določanja in obračunavanja prispevkov za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije člen 36.
električna energija - finančna podpora proizvodnji električne energije
Dejstvo, da na distribucijsko omrežje, na merilnem mestu ni priključen tožnik, temveč družba, ki je tudi lastnik in plačnik, ne more biti ovira za uvrstitev tožnika na seznam upravičencev do znižanega prispevka za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije. Odločitev tožene stranke je preuranjena, saj je potrebno ugotoviti, ali tožnik kupuje energijo za lastno končno rabo in tako ustreza definiciji končnega odjemalca v skladu v 16. točko 4. člena EZ-1 ter se ob izpolnjevanju ostalih pogoje iz Uredbe, uvrsti na seznam upravičencev.
EZ-1 člen 4, 4-16, 377, 378. Uredba o načinu določanja in obračunavanja prispevkov za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije (2015) člen 6, 10.
zavezanci za plačilo prispevkov - dodelitev podpore električni energiji - dobava električne energije - končni odjemalec
Tožeča stranka je vložila prijavo za uvrstitev na seznam upravičencev do znižanega prispevka za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije, njena vloga pa je bila zavrnjena, ker ni lastnica merilnega mesta. Ne EZ-1 ne Uredba o načinu določanja in obračunavanja prispevkov za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije ne določata, da je pogoj za uvrstitev na omenjeni seznam, da je upravičenec lastnik in (edini) plačnik merilnega mesta.
EZ-1 člen 365, 365/4, 365/5, 375, 375/1, 375/5, 421.
podpora električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov - vračilo prejetih javnih sredstev - državna pomoč - dober gospodar - zastaranje terjatve
Tožnik je prejel deklaracijo za predmetno proizvodno napravo in bi kot dober in skrben gospodar tudi moral vedeti, da v primeru dograditve oziroma namestitve nove proizvodne naprave prav tako potrebuje deklaracijo, kar izhaja iz upravnih odločb, izdanih za predmetno proizvodno napravo, ki so bile tožniku tudi vročene in je bil tako z njimi seznanjen. Tožnik s sklicevanjem na dobro vero ne more vplivati na pravilnost izpodbijane odločbe.
Pravica do podpore za električno energijo iz obnovljivih virov je dodeljena z upravno odločbo, ki jo izda tožena stranka in je zakonita le v obsegu, navedenem v upravni odločbi. Terjatev iz naslova neupravičeno prejete podpore za električno energijo iz obnovljivih virov je lahko nastala šele na podlagi ugotovitev toženke v postopku nadzora, da je tožnik podporo za električno energijo iz obnovljivih virov za predmetno proizvodno napravo prejel neupravičeno in z ugotovitvijo njene višine ter z zahtevkom tožene stranke tožniku za vračilo na podlagi petega odstavka 375. člena EZ-1 (z izpodbijano odločbo). Predmetna terjatev iz naslova neupravičeno prejete podpore za električno energijo iz obnovljivih virov nima narave terjatev iz naslova gospodarskih pogodb.
OZ člen 349. EZ-1 člen 376, 376/5. ZDavP-2 člen 125, 125/1, 126, 126/1.
električna energija - finančna podpora proizvodnji električne energije - vračilo - začetek teka zastaranja - analogna uporaba zakona - uporaba določb Zakona o davčnem postopku
Tožeča stranka zmotno šteje, da je predmet pogodbe njena obveznost, da bo dobavljala električno energijo ter obveznost A. d.o.o., da mu jo bo plačal. Za opredelitev te vrste obveznosti ni odločilnega pomena pogodba, ampak odločba o podelitvi podpore, kar izhaja tudi iz petega odstavka 376. člena EZ-1, saj po tej določbi pogodba o zagotavljanju podpore preneha veljati z dnem, ko preneha veljati odločba o dodelitvi podpore.
Obveznost vrnitve preveč izplačane podpore za električno energijo ne more nastati šele z izdajo odločbe ali z ugotovitvami v postopku nadzora, ampak nastane že v trenutku, ko je bila neupravičena podpora izplačana. V nasprotnem primeru bi namreč prišlo do situacije, da bi lahko tožena stranka zahtevala vračilo preveč prejete podpore kadarkoli. V skrajnem primeru bi to lahko pomenilo, da do zastaranja sploh ne bi prišlo, kar pa bi bilo v nasprotju z načelom pravne varnosti. Takšna razlaga izhaja tudi iz analogne uporabe določb ZDavP-2.