EZ-1 člen 255, 255/6, 407, 407/4. Akt o metodologiji za določitev regulativnega okvira operaterja distribucijskega sistema zemeljskega plina (2015) člen 50, 50/2.
energetika - omrežnina - regulativni okvir - obračunavanje omrežnine - upravičeni stroški - nepredvidljiv strošek - stroški za redno delovanje - napačna uporaba materialnega prava
Četrti odstavek 250. člena EZ-1, ki določa, da Agencija pri določitvi metodologije uporablja metodo reguliranega letnega prihodka in reguliranih omrežnin operaterja sistema, ki operaterju sistema zagotavlja pokritje vseh letnih upravičenih stroškov, vključno z reguliranim donosom, razen če ta zakon ne zagotavlja pokritja upravičenih stroškov v daljšem časovnem obdobju. To po presoji sodišča pomeni, da ga je treba razlagati tako, da spadajo v okvir dejanskih nenadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja stroški in odhodki za vse nove naloge, torej tudi nova obvezna opravila za obstoječe bolj kompleksne naloge, ki dejansko povzročajo stroške in odhodke. Če stroški in odhodki, ki nastanejo operaterju zaradi nekih predpisanih novih del in opravil, skladno z zakonodajo, ne bi bili upoštevani v okviru dejanskih nenadzorovanih stroškov po v tej zadevi veljavnem Aktu o metodologiji 2015, bi lahko prišlo do situacije, da trajno gospodarno ravnanje operaterja ne bi bilo zagotovljeno.
EZ člen 374, 431, 432, 640, 640/1. Uredba Sveta (EU) 2015/1589 z dne 13. julija 2015 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije člen 2. ZDavP-2 člen 125, 125/1.
deklaracija za proizvodno napravo - električna energija - državna pomoč - začetek teka zastaranja - uporaba določb Zakona o davčnem postopku
V obravnavani zadevi ne gre za pogodbeni odnos med tožnikom in A., ampak za državno pomoč, ki je bila tožniku dodeljena s posamičnim upravnim aktom za pokritje stroškov proizvodnje električne energije. Kot izhaja iz 377. člena EZ-1, se izvajanje te podpore zagotovi iz javnih sredstev. Tožnik tako zmotno šteje, da je predmet Pogodbe njegova obveznost, da bo dobavljal električno energijo, ter obveznost A., da mu jo bo plačal. S pogodbo so zgolj podrobneje definirana razmerja med strankama v zvezi z izplačilom te državne pomoči.
Po presoji sodišča obveznost vrnitve preveč izplačane podpore za električno energijo ne more nastati šele z izdajo odločbe ali z ugotovitvami v postopku nadzora, ampak nastane že v trenutku, ko je bila neupravičena podpora izplačana. V nasprotnem primeru bi namreč prišlo do situacije, na katero opozarja tožnik, tj. da bi lahko toženka zahtevala vračilo preveč prejete podpore kadarkoli. V skrajnih primerih bi to lahko pomenilo, da do zastaranja sploh ne bi prišlo, kar bi bilo v nasprotju z načelom pravne varnosti.
EZ-1 člen 421. Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti člen 3, 3/1. ZDavP-2 člen 125, 126.
električna energija - finančna podpora proizvajalcem električne energije - dograditev - vračilo - analogna uporaba zakona - uporaba določb Zakona o davčnem postopku - vezanost organa na pravno stališče sodišča
V primeru pomoči, ki se financirajo iz skladov Unije in ko so ogroženi finančni interesi Unije ter ko gre za napačno uporabo prava Unije, je štiriletni zastaralni rok od storitve nepravilnosti, ki se uporablja za izterjavo nezakonite pomoči, določen v členu 3 (1) Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti. Navedena uredba se lahko uporabi le, če so izpolnjeni pogoji za uporabo te uredbe, v nasprotnem primeru pa se uporabi rok, ki je določen v nacionalnem pravu. Navedene uredba se uporabi le takrat, ko gre za kršitev določb zakonodaje skupnosti, ali pa se kršitev nanaša na dejanja ali opustitve s strani gospodarskega subjekta, pri čemer mora takšna kršitev škodljivo vplivati na proračun Skupnosti bodisi z zmanjševanjem ali izgubo prihodkov, bodisi z neupravičenimi izdatki. V primeru, da ti pogoji niso podani, se za vprašanje zastaranja uporabi nacionalna zakonodaja, kar je tudi konkretni primer.
Toženka razlogov za svojo odločitev ne pojasni, prav tako ne navaja pravne podlage. Izpodbijana odločitev je neobrazložena in je sodišče niti ne more preizkusiti. Razlogi, ki jih je toženka navedla v odgovoru na tožbo in pripravljalnih vlogah, ne morejo nadomestiti pomanjkljivosti obrazložitve izpodbijane odločitve, saj morajo biti relevantni razlogi razvidni iz obrazložitve odločitve.
omrežnina - operater - dejavnost distribucijskega operaterja - obračunavanje omrežnine - akt o metodologiji za določitev omrežnine - dvom v pravilnost prijavljenih podatkov
Res je tudi, da soglasje, izdano v ponovljenem postopku, ob odločanju v konkretnem primeru še ni bilo pravnomočno. Je pa nesporno bilo dokončno in izvršljivo, kar po presoji sodišča in iz istih razlogov, ki jih navaja že tožena stranka v odgovoru na tožbo in jih sodišče povzema v 22. točki te sodbe ter se nanje sklicuje, pomeni, da je bilo (kot soglasje k RO z dne 22. 7. 2020) veljavna podlaga za odločanje v konkretnem primeru, to je za odločanje o odstopanju dejanskih upravičenih stroškov od načrtovanih v RO za leto 2019. Odločilno je namreč, in kar se v pravnih mnenjih ne upošteva, da sta zadevno soglasje in izpodbijana odločba nujno povezani po vsebini, ter da gre pri obeh aktih za (upravni) odločbi. Zato se odstopanje od RO lahko ugotovi le ob upoštevanju podatkov, ki jih vsebuje soglasje, saj se v nasprotnem primeru poseže v vsebino odločbe, za kar pa v zakonu (EZ-1) ni pravne podlge, oziroma bi bil takšen poseb mogoč le na podlagi (rednega ali izrednega) pravnega sredstva.
energetika - dejavnost distribucijskega operaterja - distribucijsko omrežje električne energije
Proizvodni procesi pomembnega dela končnih uporabnikov oziroma dela končnih odjemalcev, ki letno porabijo znaten del zemeljskega plina z delovnim tlakom 1 bar, morajo biti integrirani zaradi uporabe tehničnega standarda, oziroma tlaka 1 bar, ki predstavlja poseben tehnični razlog v smislu prve alineje prvega odstavka 227. člena EZ-1.
sistemski operater distribucijskega omrežja - regulativni okvir - odločanje v ponovljenem postopku - vezanost upravnega organa na stališče sodišča
Toženka, kljub jasno izraženemu stališču sodišča glede uporabe materialnega prava, pri svojem stališču vztraja tudi v ponovljenem postopku. S tem pa je ravnala v nasprotju s pravnim mnenjem in stališčem sodišča glede uporabe materialnega prava, kar je v nasprotju s četrtim odstavkom 64. člena ZUS-1, po katerem je upravni organ v ponovnem postopku vezan na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava in na njegova stališča, ki se tičejo postopka. Odstopanj od tega pravila v zakonu ni.
Kolikor toženka ni soglašala s stališči Upravnega sodišča iz predhodne sodbe, bi morala zoper to (Upravno sodišče je njeno odločitev odpravilo) vložiti revizijo, pa je ni.
EZ-1 člen 375, 375/5, 426. ZUP člen 154. Uredba o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije (2009) člen 13, 13/2.
podpora električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov - obnovljivi viri energije - ustna obravnava - vnaprejšnja dokazna ocena - vračilo neupravičeno prejetih sredstev
Glede na okoliščine obravnavane zadeve bi Agencija po presoji sodišča morala z namenom, da se razjasnijo in ugotovijo odločilna dejstva v zvezi s količino izrabljene toplote, pred odločitvijo razpisati ustno obravnavo in na njej zaslišati predlagane priče ter na ta način tožniku zagotoviti, da učinkovito zavaruje svoja upravičenja. Dokazni predlog tožnika je Agencija zavrnila s splošno obrazložitvijo, da izvedba predlaganih dokazov ni potrebna, ker iz ogleda in pridobljenih listinskih dokazil izhaja, da na lokaciji proizvodne naprave ob ogledu poleg nedelujoče sušilnice in objekta strojnice ni drugih objektov, v katerih bi se lahko toplota iz proizvodne naprave koristno uporabljala. Takšna splošna vnaprejšnja dokazna ocena po mnenju sodišča glede na okoliščine konkretne zadeve nasprotuje načelu proste presoje dokazov in ni dopustni razlog za zavrnitev predlaganega dokaza.
EZ-1 člen 347, 347/4. Uredba o podporah elektriki, proizvedeni iz obnovljivih virov energije in v soproizvodnji toplote in elektrike z visokim izkoristkom (2016) člen 16, 16/3. Uredba o izdaji deklaracij za proizvodne naprave in potrdil o izvoru električne energije (2020) člen 3, 4.
električna energija - finančna podpora proizvajalcem električne energije - deklaracija za proizvodno napravo - prenehanje veljavnosti
Izpodbijana odločba je ugotovitvena odločba, in sicer je tožena stranka ob upoštevanju takrat veljavnega četrtega odstavka 374. člena EZ-1 ugotovila, da je tožeči stranki odločba o dodelitvi podpore prenehala veljati, v obrazložitvi pa pojasnila, da je do prenehanja prišlo zato, ker je prenehala veljati deklaracija za proizvodno napravo, za katero je bila izdana odločba o podpori. S trenutkom, ko je prenehala veljati deklaracija za proizvodno napravo, ni bil več izpolnjen eden od pogojev, ki jih EZ-1 zahteva za dodelitev podpore in je zato odločba o podpori prenehala veljati po samem zakonu, tožena stranka pa je z izpodbijano odločbo to zgolj ugotovila.
ZGD-1 člen 75, 75/2, 75/2-4. EZ-1 člen 372. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-3.
podpora električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov - smrt tožnika - samostojni podjetnik - smrt samostojnega podjetnika - dedič - izbris iz poslovnega registra - pravni interes - izboljšanje pravnega položaja - zavrženje tožbe
AJPES je tožnika kot podjetnika 6. 7. 2021 na podlagi 4. točke drugega odstavka 75. člena ZGD-1 izbrisala iz Poslovnega registra Slovenije, ker je ta umrl, dediči pa ji v treh mesecih po pravnomočnosti sklepa o dedovanju niso predložili izjave, da bodo nadaljevali z zapustnikovim podjetjem, to pomeni, da tožeča stranka v tem upravnem sporu ne obstaja več, hkrati pa predmet spora ni podedljiva pravica.
Ker dediči po tožniku podpore za proizvodnjo električne energije ne morejo podedovati, to pomeni, da v tožbi ne uveljavljajo kakšne svoje pravice ali pravne koristi in tako ne izkazujejo pravnega interesa, ki se kaže v tem, da bi morebitna ugoditev tožbi zanje pomenila spremembo ali izboljšanje pravnega položaja, ki ga brez vložene tožbe ne bi mogli doseči.
energetika - trg električne energije - regulativni okvir - sistemski operater distribucijskega omrežja - omrežnina - akt o metodologiji za določitev omrežnine - upravičeni stroški - pravila stroke
Glede na povedano, kot izhaja tudi iz razlogov iz obrazložitve izpodbijanega akta, sodišče sodi, da v obravnavanem primeru glede na razloge, kot jih navaja toženka, ki jim sodišče sledi, da gre v primeru metodologije za pravila stroke, ki jih je toženka izdala na podlagi pooblastila EZ-1, ki ga tudi ni prekoračila. Po presoji sodišča je toženka v zadostni meri in argumentirano pojasnila razloge, zaradi katerih je v ponovnem postopku izdaje soglasja k regulativnemu okviru tožnika uporabila med drugim tudi določbo 16. člena metodologije, na katero napotuje EZ-1.
Institut začasne odredbe v upravnem sporu ureja ZUS-1, ki je v razmerju do ZIZ, ki sicer ureja tudi pravila za zavarovanje terjatev, lex specialis.
O zahtevi za izdajo začasne odredbe v upravnem sporu je mogoče odločati le, če je tožba vložena in če izpolnjuje procesne predpostavke za meritorno obravnavo v upravnem sporu.
EZ-1 člen 365, 365/5, 375, 375/5, 431, 431/1, 431/1-4, 432. ZUP člen 8. ZIN člen 29, 29/1.
električna energija - naprava za proizvodnjo električne energije - električna energija, proizvedena iz sončne elektrarne - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v upravnem postopku - glavna obravnava - inšpekcijski pregled - gotovost - inšpekcijski ogled
Tožnik ne nasprotuje ugotovitvi, da je bilo nameščeno 163 fotonapetostnih modulov in ne 155, kot izhaja iz deklaracije in izdanih dovoljenj in na podlagi česar je bila tožniku dodeljena podpora, vendar zatrjuje, da ti moduli niso bili priključeni v elektroenergetsko omrežje. Sodišče ugotavlja, da tožena stranka postopka nadzora, v delu, ki se nanaša na ogled proizvodne naprave, ni izvedla skladno s postopkovnimi pravili. Posledično je dejansko stanje, na katerem temelji izpodbijana odločba, obremenjeno z dvomom o resničnosti.
EZ-1 člen 365, 365/5, 375, 375/1, 375/5, 422, 422/2. ZUP člen 8.
električna energija - naprava za proizvodnjo električne energije - električna energija, proizvedena iz sončne elektrarne - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v upravnem postopku - glavna obravnava - gotovost
Tožnik upravičeno opozarja, da tožena stranka v postopku nadzora, ko je opravila ogled, ni z gotovostjo ugotovila relevantnega dejanskega stanja. Za odločitev relevantne okoliščine je treba ugotoviti s stopnjo gotovosti, na podlagi verjetno izkazanih dejstev lahko organ odloči le v primeru, ko tako določa zakon.
Tožena stranka je odločbo oprla zgolj na dejstvo, da moduli so in na domnevo, da bi lahko proizvodna naprava s takšnimi katakteistikami presegla neto nazivno moč iz deklaracije. Iz obrazložitve odločbe pa ne izhaja popolno ugotovljeno dejansko stanje, ki mora biti ugotovljeno s stopnjo gotovosti.
EZ-1 člen 413. Splošni pogoji za dobavo in odjem električne energije iz distribucijskega omrežja električne energije (2007) člen 57. ZUP člen 214.
sistemski operater distribucijskega omrežja - pogodba o dobavi električne energije - neupravičen odjem električne energije - spor med operaterjem in uporabnikom - pomanjkljiva obrazložitev - bistvena kršitev določb postopka
Izpodbijana odloličtev glede pravilnosti obračuna neupravičenega odjema električne energije ni obrazložena na način, da bi jo bilo mogoče preizkusiti, saj nima sestavin, predpisanih v 214. členu ZUP. Zgolj obrazložitev izpodbijane odločbe s citiranjem relevantnih določil Splošnih pogojev z dobavo in odjem električne energije iz distribucijskega omrežja električne energije ne zadošča.
obnovljivi viri energije - javna korist - zavrženje - pravna korist za vodenje postopka - odprava odločbe
Za začetek in tek upravnega spora morajo biti ves čas postopka izpolnjeni pogoji (t.i. procesne predpostavke), predpisani v prvem odstavku 36. člena ZUS-1. Eden izmed pogojev je, da upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, posega v tožnikovo pravico ali njegovo neposredno, na zakon oprto osebno korist (6. točka). Na obstoj procesnih predpostavk mora sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka (drugi odstavek 36. člena ZUS-1), če te niso izpolnjene, pa mora tožbo s sklepom zavreči (prvi odstavek 36. člena ZUS-1). Ker je bila izpodbijana odločba v drugem upravnem sporu odpravljena in zato nima več pravnih posledic, ne more več posegati v pravno korist tožnika.
državna pomoč - električna energija - dodelitev podpore električni energiji - deklaracija - prenehanje - vložitev vloge - pravica do izjave
Tožnica izpodbija odločitev toženke, da ni podala vloge za izdajo nove deklaracije za obravnavano proizvodno napravo pred potekom njene veljavnosti. Zatrjuje, da je vlogo podala 24. 10. 2017 oziroma ponovno 12. 6. 2018. Gre za relevantno okoliščino, od katere je odvisna odločitev, ki pa je toženka tudi v ponovljenem postopku ni ugotavljala, kljub napotkom sodišča. Tako je v ponovljenem postopku zgolj navedla pravno podlago za odločanje v skrajšanem ugotovitvenem postopku, pri čemer pa je prezrla, da je sporno relevantno vprašanje, to je ali je tožnica podala vlogo za izdajo nove deklaracije za predmetno proizvodno napravo 24. 12. 2017 oziroma 12. 6. 2018 oziroma pred potekom veljavnosti deklaracije za predmetno proizvodno napravo. Glede teh okoliščin bi bilo potrebno izvesti ugotovitveni postopek in bilo potrebno zaslišanje tožnice za zavarovanje njenih pravic oziroma pravnih koristi oziroma izvesti druge dokaze, s katerimi bi se navedene trditve potrdile oziroma zavrnile.
EZ-1 člen 413, 413/1, 415, 415/1. ZUP člen 65, 67.
energetika - finančna pomoč za tekoče poslovanje - stvarna pristojnost - nerazumljiva vloga - nejasnost glede vrste uveljavljanega pravnega sredstva - odprava pomanjkljivosti - bistvena kršitev določb postopka
Ker iz tožnikove vloge ne izhaja, da bi ob vložitvi vloge obstajal spor iz razmerja med uporabnikom sistema in operaterjem trga z elektriko, tožena stranka pa v zvezi z navedenim dejstvom tožnika ni pozivala na dopolnitev vloge niti slednjega dejstva ni ugotavljala, sodišče ne more preizkusiti, kako je tožena stranka ugotovila, da gre za spor med tožnikom in družbo A. d.o.o. Glede na to, da je tožena stranka svojo odločitev oprla na 413. člen EZ-1, je manjkajoče dejstvo oziroma neutemeljitev relevantnih okoliščin odločilna okoliščina, od katere je odvisno, ali se pristojnost tožene stranke ugotavlja na podlagi 413. člena EZ-1 ali na podlagi katere druge določbe tega ali drugega zakona.
EZ-1 člen 413. Splošni pogoji za dobavo in odjem električne energije iz distribucijskega omrežja električne energije (2007) člen 57, 57/1. ZUP člen 214.
električna energija - distribucijsko omrežje električne energije - neupravičen odjem električne energije - obrazložitev odločbe - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Po presoji sodišča bi morala toženka v obravnavanem primeru v obrazložitvi izpodbijane odločbe obrazložiti konkreten izračun neupravičenega odjema električne energije, upoštevajoč ugotovljeno dejansko stanje (omejevalce toka, obratovalne ure ter način upoštevanja že izmerjenih vrednosti električne energije) in relevantna določila Splošnih pogojev za dobavo in odjem električne energije iz distribucijskega omrežja električne energije. Po presoji sodišča obrazložitev izpodbijane odločbe zgolj s citiranjem relevantnih določil SPDO ne zadošča. Pravica tožnika do pravnega sredstva je namreč lahko učinkovita le, če organ, ki odloča, svojo obrazložitev poda konkretno ter tudi konkretno poda dokazno oceno oziroma svojo presojo okoliščin.
Po mnenju sodišča so zaradi posebnih tehničnih in varnostnih razlogov operacije končnih odjemalcev integrirane. Ne gre strogo za proizvodni proces integracije, torej, če so odjemalci, ki so priključeni na omrežje znotraj zaprtega distribucijskega sistema, povezani oziroma soodvisni tako, da proizvodni procesi enega vplivajo na procese drugega, temveč je potrebno razumeti, da je zaprt sistem integriran za takšne tehnološke procese, ki se opredeljujejo kot celota in ki predstavljajo takšno industrijsko in poslovno območje ali območje za skupne storitve (Direktiva št. 2009/73), v skupni rabi infrastrukture.