soglasje za priključitev na distribucijsko omrežje - zavrnitev soglasja - končni odjemalec - sprememba soglasja - sprememba odjemne skupine odjemalcev
Sprememba odjemne skupine odjemalcev ne pomeni spremembe soglasja za priključitev in pogodbe o dostopu, zato je organ vlogo tožeče stranke pravilno zavrnil.
Javni poziv za nepovratne finančne spodbude občanom za nove naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti stanovanjskih stavb 6 SUB-OB11 točka 9.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni poziv - nepovratna finančna vzpodbuda - toplotna izolacija fasade - datum izvedene naložbe - nova naložba
Ker se datum izdaje računa šteje za datum izvedbe naložbe, je glede določbe javnega poziva šteti, da je bila naložba izvedena pred oddajo vloge in da v konkretnem primeru ne gre za novo naložbo, ki je lahko predmet financiranja na podlagi zadevnega javnega poziva.
električna energija iz obnovljivih virov energije - deklaracija za proizvodno napravo - odvzem deklaracije za proizvodno napravo - neobratovanje naprave za proizvodnjo električne energije - kršitev pravil postopka - načelo zaslišanja stranke
V obravnavanem primeru bi bilo potrebno preveriti dejansko stanje glede naprave in njenega obratovanja, saj zgolj na podlagi obvestila, iz katerega izhaja, da tožnik prvostopenjski organ obvešča o začasni ustavitvi naprave in iz njega ni niti jasno razvidno, da naprava ne obratuje, ni mogoče odločiti o odvzemu deklaracije za proizvodno napravo.
EZ člen 59, 59/1, 59/3. ZUreP-1 člen 92, 92/2, 93, 903/3, 110, 110/1. ZUP člen 189, 189/1.
omejitev lastninske pravice - služnost v javno korist - gradnja daljnovoda - javna korist - nujnost in sorazmernost - dokaz z izvedencem
V primeru, da prostorskega akta ni, mora po ustaljeni upravno sodni praksi upravni organ v ugotovitvenem postopku ugotoviti obstoj javne koristi, tako kot mu nalagajo določbe ZUreP-1, kar je tudi storil.
Tožnica bi morala za svoje trditve predložiti strokovno podkrepljene dokaze, da bi lahko vzbudila dvom v s strani predlagatelja predloženi strokovni mnenji. Šele v takem primeru bi prišla v poštev morebitna izvedba dokaza s postavitvijo izvedenca, če bi bilo to potrebno za ugotovitev ali presojo dejstva, pomembnega za rešitev zadeve.
Uredba o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav člen 18.
sofinanciranje iz javnih sredstev - obnovljivi viri energije - energetska učinkovitost stavb - nepovratna finančna vzpodbuda
Tožnik je na poziv tožene stranke vlogo dopolnil z meritvami emisij ob najmanjši moči kurilne naprave in s tem izkazoval posebni pogoj iz Seznama za to, da kurilna naprava zbiralnika ne potrebuje. Pri tem omenjeni podatek o vrednosti emisij prašnih delcev nesporno ni izkazan po predpisanem standardu, temveč po standardu EN 13284-1, na katerega se ne sklicuje ne Javni poziv in tudi ne zadevni Seznam, ki omogoča izjemo. To pomeni, da izračuna, ki ga je predložil tožnik, ni bilo mogoče upoštevati kot ustrezen dokaz o zahtevani vrednosti emisij (prašnih delcev), s tem pa niso v celoti izpolnjene vse zahteve, ki jih določa Javni poziv za pridobitev zahtevane nepovratne finančne spodbude.
nepovratna finančna spodbuda - obnovljivi viri energije - gradbeno dovoljenje - nelegalna gradnja - dejanska raba - stanovanjska stavba
Z ozirom na dvom pri preverjanju podatkov iz vloge, je tožena stranka tožnika utemeljeno pozvala k predložitvi dokazil za njegove navedbe. Glede na opisana nasprotja med vlogo in uradnimi evidencami pa je ustrezna tudi zahtevana dokumentacija (gradbeno oziroma uporabno dovoljenje za stavbo), ki izpričuje tako legalnost izgradnje kot tudi namembnost stavbe.
Tožnik ni izkazal ne namembnosti ne legalnosti objekta. Tožnikova izjava ne zadošča, tako kot niso bila za izpodbijano odločitev relevantna pojasnila Upravne enote glede uporabnega dovoljenja. Glede na bistveno razhajanje med prvotnimi podatki uradnih evidenc in tožnikove vloge, ne zadoščajo spremenjeni podatki glede namembnosti stavbe v evidencah GURS-a. Tudi če bi bilo mogoče glede na spremenjene evidence šteti, da je stavba stanovanjska, ostaja odprto vprašanje, ali je bila zgrajena skladno s predpisi. To pa bi lahko tožnik dokazal le s predložitvijo zahtevanih dovoljenj. Pojasnila in pavšalne informacije ne zadoščajo, kot ni dovolj, da ni bilo s strani pristojnih organov izrecno ugotovljeno, da gre za nelegalno gradnjo. Tožnik ni izkazal, da gre v konkretnem primeru za stanovanjsko stavbo, zato niso izpolnjeni pogoji za dodelitev nepovratne spodbude.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni poziv - obnovljivi viri energije - energetska učinkovitost stavb - nepovratna finančna vzpodbuda - kreditirana naložba - subvencionirana naložba
Sprememba zahtevka v postopku poziva je skladno z določbami prvega odstavka 146. člena Zakona o varstvu okolja (ZVO-1) možna, zato je tožnik lahko predložil dodaten predračun za izvedbo izolacije cokla, s katerim je stroške izvedbe fasade zvišal na znesek, ki presega predpisanih 10.000 EUR, zato tožena stranka nima prav, da se dopolnitev zahtevka že v načelu ne upošteva. Obenem ima prav, da v tem primeru zahtevka, ki ju je tožnik postavil v postopkih javnega poziva (za kreditiranje in za nepovratna finančna sredstva) nista več enaka, s tem pa ne gre več za isto naložbo in s tem za situacijo, ki je pogoj za to, da se lahko uveljavi izjema od siceršnjega pravila, da financiranje istega ukrepa iz dveh različnih virov ni možno. Za pridobitev nepovratne finančne spodbude bi bilo potrebno, da bi priznani stroški kreditirane in subvencionirane naložbe bili višji od 10.000 EUR. V konkretnem primeru pa so bili priznani stroški kreditirane naložbe nesporno manjši od 10.000 EUR, zato odobritev nepovraten finančne spodbude ni bila možna.
Javni razpis Sofinanciranje operacij za energetsko sanacijo javnih stavb v lasti lokalnih skupnosti poglavje 7.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis - energetska sanacija - gradbena fizika - avtorske pravice projektanta - upravičeni stroški - zavrženje vloge
Glede na vsebino odgovorov na vprašanje spletne strani tožene stranke, je bilo v okviru vprašanja št. 41 izrecno navedeno, da je namestitev termo izolacije na notranji strani zidu zunanjega ovoja upravičen strošek v primeru, da je na osnovi izračuna gradbene fizike posebej ugotovljeno, da je rešitev ustrezna, sicer šteje za neupravičeni strošek. Ni dvoma, da imajo vsi objavljeni odgovori glede na vsebino Javnega razpisa status dopolnitve razpisne dokumentacije. Čim je tako, je tudi predložena dokumentacija, v kateri ni v izračunu gradbene fizike posebej ugotovljeno, da je rešitev ustrezna, neskladna z vlogo. Izjava projektanta, ki sicer predstavlja sestavni del dokumentacije, take specialne zahteve glede na predlagano operacijo ne more nadomestiti.
izbris iz imenika pooblaščenih oseb v rudarstvu - razlogi za izbris iz imenika - podatek o zaposlitvi - prenehanje pravnega subjekta - za odločanje relevanten predpis
Po določbah ZRud-1 zaposlitev v gospodarski družbi oziroma status samostojnega podjetnika ni več pogoj za vpis v imenik pooblaščenih oseb v rudarstvu, kot je bilo to določeno z 99.b členom ZRud.
ZUreP-1 člen 92, 92/3, 93, 93/3, 93/5, 94, 100, 110, 110/2. EZ člen 59, 59, 59/3, 59/4.
uvedba razlastitvenega postopka - omejitev lastninske pravice - služnost v javno korist - električni daljnovod - rekonstrukcija daljnovoda po obstoječi trasi - javna korist
Zakonodajalec je javno korist na abstraktni ravni že določil z opredelitvijo namena razlastitve oziroma omejitve lastninske pravice v 59. členu EZ. Za konkreten primer je treba ugotoviti, ali so izpolnjeni ti pogoji glede na tretji odstavek 93. člena ZUreP-1. Ker gre za rekonstrukcijo že obstoječega daljnovoda in ne novogradnjo, prvostopenjskemu organu glede na tretji odstavek 92. člena ZUreP-1 v zvezi s 110. členom ZUreP-1 tudi ni bilo treba ugotavljati, ali za dosego razlastitvenega namena razlastitveni upravičenec razpolaga z drugo ustrezno nepremičnino.
upravni postopek - služnost za poseg na vodnih in priobalnih zemljiščih - poziv k sklenitvi pogodbe
Predmet upravnega spora je odločitev o zavrženju pritožbe zoper dopis, s katerim je ARSO odgovoril na tožničin poziv za sklenitev pogodbe za ustanovitev služnosti. Tožnica je torej, kot tudi v tožbi sama navaja, ARSO pozvala k sklenitvi pogodbe in ni vložila zahteve za izdajo upravne odločbe o ustanovitvi služnosti. Zato je po presoji sodišča pravilna ugotovitev pritožbenega organa, da izpodbijani odgovor ARSO ni upravni akt, zoper katerega bi bila mogoča pritožba v upravnem postopku.
EZ člen 88, 88/7. ZUP člen 42. ZUS-1 člen 17. Akt o določitvi metodologije za obračunavanje omrežnine in metodologije za določitev omrežnine in kriterijih za ugotavljanje upravičenih stroškov za elektroenergetska omrežja člen 14.
energetika - posebna sistemska storitev - omrežnina - prevzeta jalova električna energija - obračunavanje čezmerno prevzete jalove električne energije - neustavnost podzakonskega akta - vračilo plačanih zneskov - pristojnost Agencije za energijo - stranka v postopku - upravni spor - tožnik v upravnem sporu
Tožnik v upravnem sporu je lahko samo oseba, ki je bila stranka ali stranski udeleženec v postopku izdaje upravnega akta. Odločitev, da se drugemu tožniku ne prizna položaja stranke, je skladna z določbami ZUP. Njena pomanjkljivost je le v tem, da ni izrecno navedena v izreku odločbe. Ker pa odločitev logično sledi iz 1. točke izreka, v kateri so izrecno navedeni tisti, ki se jim položaj stranke prizna, in še posebej iz obrazložitve k tej točki, kjer je navedeno, da se drugega tožnika upošteva (le) kot pooblaščenca, sodišče pomanjkljivost izreka ni štelo za bistveno in s tem za takšno, ki bi vplivala na zakonitost odločbe.
Odločitev, po kateri se nezakonitost ravnanja družbe SODO pri zaračunavanju čezmerno prevzete jalove energije ne ugotavlja oziroma se zahteva strank v tej zvezi zavrne, prvenstveno temelji na določbah 14. člena Akta o določitvi metodologije za obračunavanje omrežnine in metodologije za določitev omrežnine in kriterijih za ugotavljanje upravičenih stroškov za elektroenergetska omrežja. Gre za določbe, s katerimi je zagotavljanje čezmerno prevzete jalove energije opredeljeno kot posebna sistemska storitev in s katerimi se uvaja obveznost in način njenega plačila. Ker gre za podzakonski akt in ker pomeni zaračunana omrežnina za posebno sistemsko storitev javno dajatev, je Ustavno sodišče za celoten 14. člen Akta ugotovilo, da je bil v neskladju z Ustavo. Neustavnost 14. člena je ugotovilo z učinkom razveljavitve, kar pomeni, da se ne uporablja za razmerja, o katerih še ni bilo pravnomočno odločeno. V konkretnem primeru izpodbijana odločitev še ni pravnomočna. S tem, ko določbe 14. člena Akta ni mogoče uporabiti pri odločanju, je odpadla pravna podlaga za odločitev, in sicer ne le za ugotovitev, da način obračunavanja čezmerno prevzete jalove energije ni bil v nasprotju z navedeno določbo, temveč za obračunavanje zadevne omrežnine nasploh.
Agencija za energijo je po določbah EZ izrecno pooblaščena za reševanje sporov med uporabniki omrežja in sistemskimi operaterji, med drugim tudi v zadevah, ki izvirajo iz obračunane cene za uporabo omrežij. Izrecno je pooblaščena tako za ugotavljanje nezakonitosti kot za naložitev ustreznih ukrepov za njihovo odpravo. To po presoji sodišča pomeni, da ni izključeno tudi odločanje o premoženjskopravnih zahtevkih, kolikor imajo podlago v predhodno ugotovljenih nezakonitostih in se na ta način ugotovljena nezakonitost odpravi. Nesmotrno in do strank (tako časovno kot stroškovno) neprijazno (ter s tem tudi v nasprotju s smotrom posebnega reševanja sporov iz EZ) bi namreč bilo, da bi se ob tem, ko so že v postopku pred Agencijo ugotovljene tako nepravilnosti kot njihove posledice, zahtevalo, da stranke v vsakem primeru, četudi gre le za realizacijo že ugotovljenega, svoje premoženjske zahtevke uveljavljajo v drugih (sodnih) postopkih.
EZ člen 59, 59/5. ZUreP-1 člen 93, 93/3, 104, 104/1, 104/2, 110, 110/7, 110/8. Uredba o državnem prostorskem načrtu za prenosni plinovod M5/R51 na odseku od Vodic do Termoelektrarne Toplarna Ljubljana člen 4.
omejitev lastninske pravice - služnost v javno korist - javna korist - odškodnina - višina odškodnine
Že iz jezikovne razlage določbe petega odstavka 59. člena EZ izhaja, da je drugemu pogoju (poleg izkazanosti javne koristi po tretjem odstavku 93. člena ZUreP-1) zadoščeno že s položitvijo tam opredeljenega zneska pri sodišču in ni treba, da je sklep, ki ga izda sodišče v nepravdnem postopku v tovrstnih zadevah, pravnomočen. Pri tem tudi ni pravno pomembno, da se tožnik z ocenjeno višino odškodnine ne strinja, saj bo o odškodnini oziroma njeni odmeri odločalo pristojno sodišče na podlagi osmega odstavka 110. člena ZUreP-1 v zvezi z drugim odstavkom 104. člena ZUreP-1.
podpora za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije - referenčni stroški - državna pomoč - pravilo de minimis
Če stroški proizvodnje električne energije, vključno z normalnim tržnim donosom na vložena sredstva, v napravah za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije ter s soproizvodnjo z visokim izkoristkom, presegajo ceno električne energije, ki jo je za tovrstno električno energijo mogoče doseči na trgu, se proizvajalcem za to električno energijo lahko dodelijo podpore.
podpora za pridobivanje električne energije iz obnovljivih virov - sončna energija - finančna pomoč za tekoče poslovanje - referenčni stroški - znižanje nespremenljivega dela referenčnih stroškov - kršitve pravil postopka
Prvostopenjski organ je pravilno ugotovil znesek prejete subvencije za obravnavano proizvodno napravo, saj je kot pomoč, dodeljeno proizvodni napravi, nedvomno treba šteti tudi denarno pomoč, ki jo je tožnik pridobil zaradi izdaje gradbenega dovoljenja zanjo, torej za namene njene zakonite postavitve, in ne zgolj pomoč, pridobljeno za nakup naprave oziroma/in opreme.
električna energija - distribucijsko omrežje električne energije - vloga za izdajo soglasja - soglasje za priključitev za objekt - načelo zaslišanja stranke - bistvena kršitev določb postopka
Postopek za izdajo soglasja za priključitev, ki je v EZ izrecno opredeljen kot upravni, je prvostopenjski organ, kot izhaja iz izpodbijane odločbe, tudi vodil po določbah ZUP. Vendar pa so bila procesna pravila, ki jih določa ta zakon, kršena. Tožnik se ni imel možnost udeleževati ugotovitvenega postopka ter pred izdajo odločbe izreči se o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembna za odločitev, kot bi mu to glede na načelo zaslišanja stranke (9. člen ZUP), konkretizirano v določbah 146. člena ZUP, moralo biti zagotovljeno.
EZ člen 64n/3. Uredba o podporah električni energiji proizvedeni iz obnovljivih virov energij člen 2, 15.
podpora za pridobivanje električne energije iz obnovljivih virov - finančna pomoč za tekoče poslovanje - sončna energija - referenčni stroški - znižanje nespremenljivega dela referenčnih stroškov
Prvotno prejeta sredstva so bila pri izračunu višine referenčnih stroškov upoštevana. Referenčni stroški so se tako znižali le ob upoštevanju prejetih nepovratnih sredstev in ne glede na celotno investicijo. Podlaga za to je tretji odstavek 64.n člena EZ-C. Če prejemnik podpore prejme tudi drugo državno pomoč, se podpora električni energiji iz te naprave, v odvisnosti od zneska prejete pomoči, zmanjša. Tožeča stranka pa je uveljavljala državno podporo najprej za izgradnjo sončne elektrarne in kasneje za delovanje sončne elektrarne, torej na dveh različnih pravnih podlagah.
EZ člen 64n. Uredba o podpori električni energiji proizvedeni iz obnovljivih virov energij člen 2, 15.
podpora za pridobivanje električne energije iz obnovljivih virov - sončna energija - finančna pomoč za tekoče poslovanje - referenčni stroški - znižanje nespremenljivega dela referenčnih stroškov - državna pomoč
Če prejemnik podpore prejme tudi drugo državno pomoč, se podpora električni energiji iz te naprave, v odvisnosti od zneska prejete pomoči, zmanjša. Tožnik je pred uveljavitvijo določb EZ-C že kandidiral za nepovratna sredstva iz naslova politike razvoja podeželja, ki so mu bila tudi odobrena. Dejstvo je, da so bila ta sredstva namenjena izgradnji sončne fotonapetostne elektrarne, v zvezi s katero je kasneje po določbi 64.n člena EZ uveljavljal še podporo kot finančno pomoč za tekoče poslovanje.
V obravnavanem primeru se z izpodbijano odločbo ne posega v tožnikove že pridobljene pravice. Tožnik je namreč uveljavljal državno podporo najprej za izgradnjo sončne elektrarne in kasneje za delovanje sončne elektrarne, torej na dveh različnih pravnih podlagah.
Uredba o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije člen 2, 9, 9/1, 9/2, 16, 16/3, 16/3-3. ZGO-1 člen 5.
podpora električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije - pogoji za dodelitev podpore - starost proizvodne naprave - pretežno nova proizvodna naprava
V skladu z določbami predpisov, ki urejajo graditev objektov, bi moralo biti za predmetno proizvodno napravo izdano uporabno dovoljenje. Zato je to dovoljenje v postopku odločanja o upravičenosti do podpor pravno relevanten dokaz za ugotovitev začetka proizvodnje električne energije v proizvodni napravi in s tem dokaz, s katerim se dokazuje, da gre za novo ali pretežno novo proizvodno napravo, kar je izrecen pogoj za upravičenost do podpore, določen v tretji alinei tretjega odstavka 16. člena Uredbe o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije.
EZ člen 66b, 67. Uredba o zagotavljanju prihrankov energije pri končnih odjemalcih člen 8, 9, 10.
učinkovita raba energije - veliki zavezanci - programi za izboljšanje energetske učinkovitosti - finančna sredstva za izvajanje programov za povečanje energetske učinkovitosti - zbiranje finančnih sredstev - poraba zbranih sredstev
Predmet odločanja s strani Eko sklada je potrditev programa za izboljšanje energetske učinkovitosti z vsebino, kakršno določa Uredba o zagotavljanju prihrankov energije pri končnih odjemalcih, medtem ko se mu o izvajanju programa (s strani velikih zavezancev) zgolj poroča. Uporaba sredstev za zagotavljanje prihrankov energije, skladno z že potrjenim programom in torej izvedba že potrjenega programa, tako ni več predmet odločanja o programu oziroma njegovi potrditvi. Isto velja za dodeljevanje sredstev na podlagi javnih razpisov, saj gre tudi v tem primeru za izvajanje oziroma za način izvajanja že potrjenih programov.