EZ-1 člen 4, 4-16. Uredba o načinu določanja in obračunavanja prispevkov za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije (2015) člen 2, 3, 6, 10.
finančna podpora proizvajalcem električne energije - prispevek - električna energija - odjemalec električne energije - končni odjemalec
Ddefinicija končnega odjemalca iz 16. točke 4. člena EZ-1 je splošna, kar pomeni, da je potrebno upoštevati tudi druge določbe EZ-1, iz katerih izhaja vsebina, kdo šteje za končnega odjemalca, in pogoji, ki jih mora končni odjemalec izpolnjevati.
Ker je po odprti pogodbi električno energijo kupovala druga družba, tožeče stranke ni mogoče šteti kot kupca in posledično kot končnega odjemalca v smislu 3. člena Uredbe in 16. točke 4. člena EZ-1, zaradi česar ni upravičena do znižanega prispevka za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije.
Kljub stališču sodišča, da pogodbena kazen po določbah EZ-1 in tudi odločitvi sodišča EU ni izrecno prepovedana, to še ne pomeni, da zaračunavanje pogodbene kazni v višini 20,00 EUR ne nasprotuje načelu vestnosti in poštenja, temveč bo moral ustrezno presojo o tem napraviti sam upravni organ.
Sodišče soglaša s stališčem upravnega organa, da tožeča stranka v posledici potrošnikove kršitve pogodbenih obveznosti ni upravičena posebej zaračunavati pavšalnih stroškov vodenja postopka odstopa od pogodbe v višini 12,00 EUR in stroškov preklica odstopa od pogodbe v višini 6,00 EUR, saj sta takšni določbi v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja.
dodelitev podpore električni energiji - finančna pomoč - pogoji
Tožena stranka je v izpodbijani odločbi ustrezno obrazložila, da proizvodna naprava ni v skladu z definicijo integrirane proizvodne naprave, za katero je bila tožeča stranka upravičena do državne pomoči, ker ni sestavni del ovoja stavbe, ne nadomešča strehe, ampak je pritrjena na pločevinasto strešno kritino, kar pa je v nasprotju s pogoji pod katerimi je tožeča stranka podporo, v višini 15% referenčnih stroškov, prejemala.
Uredba o načinu določanja in obračunavanja prispevkov za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije (2015) člen 2, 2/1, 2/1-2.
električna energija - seznam upravičencev - končni odjemalec - davek na dodano vrednost (DDV)
Sodišče tako zaključuje, da se za pravilno opredelitev stroškov končnega odjemalca električne energije v smislu druge alineje 2. člena Uredbe 46/15, ki se upošteva pri izračunu elektro-intenzivnosti, upošteva tudi plačani DDV, ne glede na to, da ga sicer lahko zavezanec za DDV ob upoštevanju pogojev, določenih v 67. členu ZDDV-1, uveljavlja kot odbitek vstopnega davka ali ne.
Uredba o načinu določanja in obračunavanja prispevkov za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije (2015) člen 2, 2-2.
podpora električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov - obnovljivi viri energije - električna energija - odjem električne energije
Strošek končnega odjemalca za porabo električne energije predstavlja celotni znesek, ki ga je končni odjemalec plačal za porabljeno električno energijo (z izjemo stroškov prekomerne prevzete jalove energije), kar vključuje tudi DDV.
EZ-1 člen 413. Splošni pogoji za dobavo in odjem električne energije iz distribucijskega omrežja električne energije (2007) člen 57, 57/1.
električna energija - neupravičen odjem električne energije - neupravičena obogatitev
Zatrjevanje tožnika, da je objekt podedoval, pri čemer naj bi bilo razmerje med njegovim pravnim prednikom in B., d.d. urejeno in, da sam v električno omarico ni posegal (oz. da toženka tega ni izkazala) je nerelevantno, nerelevantni pa so tudi dokazi, usmerjeni v dokazovanje tega dejstva (tudi sicer nedopustna dokaza z zaslišanjem tožnika in priče C. C. ter ogleda električne omarice). Morebitna protipravnost ravnanja namreč ni pogoj za utemeljenost zahtevka stranke z interesom, saj pri tem ne gre za odškodninski zahtevek, pač pa (kot že povedano) za zahtevek iz naslova neupravičene obogatitve. Toženka posledično pri odločanju v predmetnem sporu ni bila dolžna ugotavljati, kdaj in kako je prišlo do zgoraj ugotovljenega dejanskega stanja in kdo je posegal v elektro omarico na objektu tožnika (oz. ali je bil to tožnik), pač pa je za njeno odločitev zadostovala že ugotovitev, da je tožnik neupravičeno odjemal električno energijo v smislu 57. člena SPDO.
sofinanciranje iz javnih sredstev - razpisni pogoj - nepovratna finančna sredstva - javni poziv - zavrnitev vloge - dokazna ocena - bistvena kršitev določb postopka
V upravnem sporu je med strankama sporno, ali je tožena stranka pravilno in zakonito zavrnila vlogo tožeče stranke za pridobitev nepovratne finančne spodbude za vgradnjo kurilne naprave na lesno biomaso za centralno ogrevanje stanovanjske hiše, ki je bila predmet Javnega poziva. Vgradnja nove kurilne naprave se v skladu s pogoji Javnega poziva dokazuje z računom in dokazilom o njegovem plačilu. Izdan račun in njegovo plačilo je dokazna listina o dejansko opravljeni storitvi, zato mora tožena stranka obrazložiti, čemu tega dokazila ni štela kot verodostojnega pri dokazovanju navedb, da je bila kurilna naprava demontirana in znova vgrajena v skladu z zahtevami Javnega poziva.
Iz obrazložitve izpodbijane odločitve izhaja, da je toženka kot materialno podlago za odločitev v obravnavani zadevi v ponovnem postopku uporabila poleg določb EZ-1 in določb metodologije, kot jih navaja, tudi določbo 16. člena metodologije, za katero je po povedanem sodišče pravnomočno zavrnilo njegovo uporabo in zadevo vrnilo toženki v ponoven postopek. Tako ravnanje toženke pa pomeni, da je toženka ravnala v nasprotju s pravnim mnenjem in stališčem sodišča glede uporabe materialnega prava, kar je v nasprotju s petim odstavkom 64. člena ZUS-1, po katerem je upravni organ v ponovnem postopku vezan na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava in na njegova stališča, ki se tičejo postopka. Vezanost upravnega organa je mogoče zahtevati le ob nespremenjenih podlagah za ponovno odločanje.3 Toženka od vezanosti na stališče sodišča odstopi tedaj, ko se pojavijo utemeljene pravne okoliščine, ki so posledica sprejetja drugih pravnih aktov zakonodajalca ali pristojnih sodišč. V teh primerih namreč ne gre za dopusten odstop od vezanosti na pravno mnenje in stališče sodišča, temveč za pravni položaj, v katerem teh mnenj in stališč v ponovljenem postopku ni mogoče uporabiti, ker so se spremenile bodisi dejanske, bodisi pravne okoliščine v zadevi, v kateri je treba ponovno odločiti.
Uredba o načinu določanja in obračunavanja prispevkov za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije (2015) člen 2, 2-2, 6, 6/3.
proizvodnja električne energije - električna energija - seznam upravičencev - prispevek - finančna podpora - davek na dodano vrednost (DDV) - vstopni DDV - odbitek vstopnega DDV - zavezanec za plačilo DDV
Po presoji sodišča je za določitev elektrointenzivnosti oziroma s tem povezanega prispevka bistvena količina porabljene električne energije, ki mora biti za vse končne odjemalce opredeljena enako, kar se odraža skozi končni znesek za plačilo dobavljene električne energije. V primeru, če se zavezancem za DDV za namen ugotovitve elektrointenzivnosti plačani davek ne bi upošteval, bi to posledično pomenilo, da bi morali končni odjemalci električne energije v primerjavi s tistimi, ki niso zavezanci za DDV, porabiti 22% električne energije več, da bi dosegli enako stopnjo elektrointenzivnosti.
rudarska pravica - podaljšanje rudarske pravice - inšpekcijski postopek - začasna odredba
Ker zahtevane začasne odredbe na podlagi drugega odstavka 32. člena ZUS-1 v obravnavani zadevi vsebinsko in smiselno ni mogoče izdati, je sodišče zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe.
Splošni pogoji za dobavo in odjem električne energije iz distribucijskega omrežja električne energije (2007) člen 57. Sistemska obratovalna navodila za distribucijski sistem električne energije (2021) člen 245. EZ-1 člen 413.
neupravičen odjem električne energije - neupravičena obogatitev - napačna uporaba materialnega prava
V zadevi je nesporno, da je nedovoljen poseg na merilnem mestu tožnikov izvedel Č. Č., ki je bil tudi tisti, ki je dejansko neupravičeno odjemal električno energijo v ugotovljeni vrednosti. Že na podlagi navedenega je treba šteti, da tožnika za električno energijo v navedeni vrednosti nista mogla biti obogatena. Že to pa izključuje možnost uveljavljanja zahtevka zoper njiju na podlagah, kot jih vzpostavlja 245. člen SONDSEE in ki po pravni naravi predstavljajo zahtevek iz naslova neupravičene obogatitve.
Toženka je napačno izenačila dejanskega uporabnika merilnega mesta z uporabnikom sistema, kot ga definirajo predpisi, ki urejajo distribucijski sistem električne energije.
EZ-1 člen 468, 468/1, 468/2, 474, 474/3. GZ člen 43.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - daljnovod - varovalni pas
Utesnjevanje služnosti pri objektih, kot je transformatorska postaja, ob pri njih določeni širini varovalnega pasu glede na gramatikalno razlago določbe drugega odstavka 468. člena EZ-1, ki ne določa „največje širine“, ni mogoče.
EZ-1 člen 365, 365/5, 375, 375/1. ZDDV-1 člen 32, 32/1, 32/2, 41, 41/1.
električna energija - naprava za proizvodnjo električne energije - električna energija, proizvedena iz sončne elektrarne - vračilo neupravičeno prejetih sredstev
Direktiva 2009/28/ES5 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, ki se je uporabljala do 30. 6. 2021, je v petem odstavku 15. člena določala, da mora država članica vzpostaviti potrebne mehanizme, da so potrdila o izvoru natančna, zanesljiva in zaščitena pred goljufijami. V EZ-1 je ta zahteva implementirana6 v petem odstavku 365. člena in prvem odstavku 375. člena v skladu s katerima mora proizvajalec obvestiti Agencijo o vsakršni spremembi proizvodne naprave.
EZ-1 člen 413. Splošni pogoji za dobavo in odjem električne energije iz distribucijskega omrežja električne energije (2007) člen 57. OZ člen 190.
neupravičen odjem električne energije - neupravičena obogatitev
Pri zahtevku po 57. členu SPDO ne gre za odškodninski zahtevek, pač pa zahtevek iz naslova neupravičene obogatitve, ugotavljanje krivde imetnika soglasja za priključitev ali dejanskega odjemalca električne energije pa za presojo utemeljenosti takšnega zahtevka posledično ni potrebno.
EZ-1 člen 413. Splošni pogoji za dobavo in odjem električne energije iz distribucijskega omrežja električne energije (2007) člen 72, 73.
električna energija - spor med operaterjem in uporabnikom - plačilo storitev - poraba električne energije - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje in nepravilna uporaba materialnega prava
Če do sporazumne poprave obračunskih količin po 72. členu SPDO ne pride, se poprava izvede skladno s 73. členom SPDO.
Ker je toženka zmotno uporabila predpis, pa relevantnega dejanskega stanja, tj. kakšen bi bil obračun omrežnine na podlagi 73. člena SPDO, ni ugotavljala.
EZ-1 člen 255, 255/6. Akt o spremembi Akta o metodologiji za določitev regulativnega okvira operaterja distribucijskega sistema zemeljskega plina (2016) člen 50, 50/2. ZUS-1 člen 64, 64/4.
Revizija je pravno sredstvo, s katerim toženka stališču iz sodbe, zoper katero vlaga revizijo, nasprotuje, ne more pa stališču nasprotovati v postopku ponovnega odločanja z novo enako odločitvijo, ki temelji na enakih pravnih podlagah in dejanskih okoliščinah, in terjati od sodišča, da se ob istih dejanskih okoliščinah postavi na drugačno materialno pravno stališče kot v prvem postopku.
energetika - distribucija zemeljskega plina - sistemski operater distribucijskega omrežja - ukrep za odpravo kršitve - postopek nadzora - bilanca stanja - upravičeni stroški - zahteva za spremembo akta
Pravila glede sodil urejajo razporejanje sredstev in obveznosti, prihodkov in stroškov, kar ni namenjeno zgolj računovodskemu poročanju za poslovne namene, marveč ima tudi pomemben regulativen pomen, saj se s tem Agenciji omogoča, da izda soglasje k ustreznemu regulativnemu okviru. Le tako se uporabnikom sistema zaračunava realna omrežnina, ki ustreza dejanskim stroškom, ki jih ima operater sistema z izvajanjem gospodarske javne službe. Če pa operater sistema poleg dejavnosti operaterja sistema (regulirana dejavnost) opravlja tudi druge dejavnosti (neregulirane dejavnosti), mora tudi tem dejavnostim pripisati sorazmeren del stroškov. Vloga Agencije kot sektorskega regulatorja pa je, da preprečuje navzkrižno subvencioniranje med dejavnostmi prenosa, distribucije in dobave. Agencija kot sektorski regulator, sestavljen iz strokovnjakov iz področja energetike z dobrim poznavanjem vseh predpisov s tega področja lahko celovito prepozna vse aktivnosti, ki tožniku povzročajo nastanek posrednih postavk. Na podlagi šestega odstavka 236. člena EZ-1 Agencija izvaja postopek nadzora nad primernostjo in izvajanjem sodil, skladno z določbami EZ-1 o nadzoru.
ZUreP-2 člen 192, 192/2, 194, 194/5. EZ-1 člen 468, 468/1, 468/2. ZPNačrt člen 89, 89/1.
omejitev lastninske pravice - služnost v javno korist - gradnja daljnovoda - ne bis in idem - formalna pravnomočnost - ekonomičnost
Za domnevo o obstoju javne koristi po petem odstavku 194. člena ZUreP-2 zadošča, da so objekti ter omrežja javne infrastrukture oziroma njihovi deli že zgrajeni in da so zabeleženi v Zbirnem katastru. Ti predpostavki sta izpolnjeni.
V upravnem postopku res velja prepoved ponovnega odločanja o pravnomočno zaključeni stvari (ne bis in idem), vendar v omejenem obsegu (4. točka prvega odstavka 129. člena ZUP). To načelo velja le za vsebinsko končane postopke; če je odločba postala zgolj formalno pravnomočna, ni nastalo nobeno pravno razmerje med stranko in organom in je isto vprašanje mogoče ponovno tehtati. Zaradi ekonomičnosti pa je zakonodajalec predvidel zavrženje vloge, če se dejansko stanje ali pravna podlaga na kateri sloni zahteva, ni spremenilo.
sofinanciranje iz javnih sredstev - dodelitev podpore električni energiji - deklaracija za proizvodno napravo - podpora za pridobivanje električne energije iz obnovljivih virov - preuranjena odločitev
Glede predmetne zadeve je sodišče ugotovilo, da je bilo tožbi tožeče stranke v zadevi II U 523/2019 ugodeno in torej odločitev o podaljšanju deklaracije za predmetno proizvodno napravo še ni pravnomočna. Glede na to, da ta odločitev ni pravnomočna, pa je preuranjena tudi v tem upravnem sporu izpodbijana odločitev o tem, da je odločba o dodeljeni podpori za električno energijo v predmetni proizvodni napravi nehala veljati.
EZ-1 člen 365, 365/5, 375, 375/1, 375/5, 431, 431/2, 432. ZDavP-2 člen 125, 125/1.
električna energija - podpora električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov - naprava za proizvodnjo električne energije - državna pomoč - vračilo prejetih javnih sredstev - zastaranje terjatve
V obravnavani zadevi ne gre za pogodbeni odnos med tožnico in družbo A., d.o.o., ampak za državno pomoč, ki je bila tožnici dodeljena s posamičnim upravnim aktom za pokritje stroškov proizvodnje električne energije. Izvajanje te pogodbe se zagotovi iz javnih sredstev (377. člen EZ-1). Tožnica tako zmotno šteje, da je predmet Pogodbe njena obveznost, da bo dobavljala električno energijo, ter obveznost A., d.o.o., da ji jo bo plačal. S pogodbo so zgolj podrobneje definirana razmerja med strankama v zvezi z izplačilom te državne pomoči.
Obveznost vračila preveč izplačane državne pomoči je sorodna davčnim obveznostim, katerih obračunavanje, odmero, plačevanje, vračilo, nadzor in izvršba so urejeni s pravili ZDavP-2, ki vsebuje tudi določbe o zastaranju davčnih obveznosti.
Obveznost vrnitve preveč izplačane podpore za električno energijo ne more nastati šele z izdajo odločbe ali z ugotovitvami v postopku nadzora oziroma, ko se je toženka s temi okoliščinami seznanila, ampak nastane že v trenutku, ko je bila neupravičena podpora izplačana.