brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - obrazložitev upravne odločbe
Organ za BPP ni navedel ugotovljenega dejanskega stanja, kot tudi ne razlogov, ki so glede na to ugotovljeno dejansko stanje narekovali ugoditev prošnji prosilca glede na citirani prvi, drugi in tretji odstavek 24. člena ZBPP, konkretno, kakšno je pričakovanje prosilca, kakšni so njegovi izgledi za uspeh (pri tem pa seveda upoštevati obliko in obseg dodeljene BPP), zakaj je zadeva pomembna za prosilcev osebni in socialno-ekonomski položaj, ter razloge, ki so organu narekovali obliko in obseg dodeljene BPP glede na 26. člen ZBPP.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - občasni neperiodični dohodki - kmetijska subvencija
Subvencija kot dohodek iz kmetijske dejavnosti ter dohodek iz naslova prodane živine predstavljata občasna, neperiodična dohodka v smislu četrtega odstavka 23. člena ZSVarPre, ki se upoštevata pri ugotavljanju lastnega dohodka tožnika. Navedena dohodka je tožnik prejel v obdobju treh mesecev pred mesecem vložitve vloge (prvi odstavek 20. člena ZSVarPre), zato se ta dohodka v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZSVarPre upoštevata v višini razlike med povprečno mesečno višino teh dohodkov in 0,5 osnovnega zneska minimalnega dohodka iz 8. člena tega zakona.
ZDavP-2 člen 6, 68, 68/5, 76. ZUS-1 člen 20, 20/3. ZVVJTO člen 2, 6. ZUP člen 185.
odmera davka v posebnih primerih - ocena davčne osnove - dokazno breme - dokazovanje - posojilo - gotovina - vlaganje v javno telekomunikacijsko omrežje - vračanje vlaganj v omrežje - tožbena novota - zaslišanje priče
Vračanje vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje je uredil ZVVJTO. Zakon je v 6. členu posebej uredil situacijo, ko je lokalna skupnost neposredno za druge (zainteresirane občane, ki so z lastnim delom in sredstvi prispevali k izgradnji objektov in naprav) sklepala pravne posle z namenom pridobitve telefonskega priključka. Lokalno skupnost je zavezal, da v določenem roku po sklenitvi pisne poravnave z državnim pravobranilstvom ali pravnomočno končanem nepravdnem postopku za določitev odškodnine objavi seznam fizičnih in pravnih oseb, ki nastopajo kot dejanski končni upravičenci (prvi odstavek) in da s predpisom, ki ga izda v roku dveh mesecev od uveljavitve zakona, podrobneje določi način sestave seznama, način ugotavljanja sorazmernih deležev vračila ter pogoje in roke vračanja teh sredstev (drugi odstavek). Višina nakazil, ki so bila na obravnavani pravni podlagi opravljena drugim dejanskim končnim upravičencem, se v izpodbijani odločbi ne ugotavlja. Brez nje pa presoje, da gre pri spornih izplačilih za zneske, ki presegajo sorazmerni delež vračila, ki pripada tožeči stranki oziroma možu tožeče stranke kot dejanskima končnima upravičencema, ni mogoče preizkusiti.
Odločitev, da se dokaz ne izvede, je v izpodbijani odločbi utemeljena z ugotovitvijo, da se pisna izjava predlagane priče ne razlikuje od izjave tožnice, kar je glede na njuno domnevno prijateljstvo pričakovano, predlagano zaslišanje pa ocenjeno kot nepotrebno, ker bi bila ustna izjava povsem enaka že podani pisni izjavi priče. Sodišče se z navedenimi razlogi ne strinja, saj je dokaz mogoče zavrniti kot nepotreben za pravilno in popolno ugotovitev dejanskega stanja le v primeru, če je dejstvo, ki se z njim dokazuje, že dokazano. Ali bo in kaj bo posamezna priča na zaslišanju izjavila drugače ali več od tega, kar je navedla že v svoji v pisni izjavi, pa v naprej ni mogoče vedeti, še zlasti ob upoštevanju določb 185. člena ZUP, po katerih se priča opozori na dolžnost govoriti resnico in na posledice krive izpovedbe, po katerih se pričo izpraša o okoliščinah, ki se tičejo njene verodostojnosti kot priče v zadevi, za katero gre, zlasti pa o njenem razmerju do strank, in po katerih se od priče ne zahteva le, da pove, kar ji je o zadevi znano, temveč se ji o zadevi postavljajo vprašanja, katerih namen je razjasniti nejasnosti in preizkusiti pričino verodostojnost.
ZUreP-1 člen 95, 95/1, 100, 100/1, 108.. ZUP člen 43, 43/2. ZUS-1 člen 17, 36, 36/1, 36/1-6.
razlastitev - stranka v postopku - ločitveni upnik - pravni interes (pravna korist) za tožbo - zavrženje tožbe
V zvezi z vprašanjem, ali bi tožnik lahko imel status stranke kot imetnik stvarne pravice (ker bi bil ločitveni stečajni upnik), je ugotoviti, da se v prvi fazi postopka, ko se odloča, ali so podani pogoji za začetek razlastitvenega postopka, o usodi teh pravic ne odloča.
Družba z omejeno odgovornostjo je samostojna pravna oseba, ločena od subjektivitete njenih družbenikov. Položaj družbenika zato tožnika ne upravičuje do vloge stranke (stranskega udeleženca v postopku izdaje izpodbijanega akt) in v tej poziciji tožnik tudi ne more utemeljiti pravnega interesa za udeleževanje postopka razlastitve oziroma za sodelovanje v upravnem sporu.
V obravnavani zadevi je bila vročitev odločbe opravljena 22. 9. 2017. Naslednji dan, torej 23. 9. 2017, je začel teči tridesetdnevni rok za vložitev tožbe v upravnem sporu, ki se je iztekel 23. 10. 2017. Če je zadnji dan roka nedelja, kot v obravnavanem primeru, namreč izteče rok s pretekom prvega naslednjega delavnika. Iz podatkov na pisemski ovojnici pa je razvidno, da je tožnik tožbo priporočeno po pošti oddal šele 24. 10. 2017, torej po poteku zakonsko določenega roka.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - ponudba za prodajo kmetijskih zemljišč - sprejem ponudbe - rok za sprejem ponudbe
Ponudbe za prodajo kmetijskega zemljišča ni mogoče šteti za ločen ali neodvisen postopek, pač pa za (prvi) del enotnega postopka prometa s kmetijskim zemljiščem. Za postopke prometa s kmetijskimi zemljišči, ki so bili začeti do uveljavitve ZKZ-E, je 55. člen tega zakona določil, da se končajo po dosedanjih predpisih. Ker je bila ponudba SKZG za prodajo dveh gozdnih zemljišč vložena in objavljena še pred uveljavitvijo ZKZ-E, bi morala tožena stranka postopek izpeljati po prej veljavnih pravilih in za vložitev vloge za odobritev pravnega posla upoštevati šestdesetdnevni in ne tridesetdnevni rok.
podelitev koncesij - raziskovalna dejavnost - javna služba na področju raziskovalne dejavnosti - obrazložitev odločbe
Glede na specifično pravno naravo upravnega odločanja v javnopravnih zadevah, ko je izpolnjevanje razpisnih kriterijev ovrednoteno s številčnimi ocenami, mora obrazložitev omogočiti preizkus skladnosti ocene, oziroma vrednotenja prijavljenega programa tožeče stranke glede na kriterije in pogoje, ki so bili določeni v javnem razpisu.
ZVOP-1 člen 34. ZVS-1 člen 5, 5/2, 36, 36/1, 36/1-4.
varstvo osebnih podatkov - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - sklep o prekinitvi postopka - zavrženje tožbe
V predmetni zadevi uveljavljanja varstva osebnih podatkov je predvideno odločanje upravnega organa, do katerega je v konkretnem primeru tudi dejansko prišlo, tako da je treba upoštevati, da je tožba v tej zadevi vložena ne na podlagi 1. odstavka 34. člena ZVOP-1, ampak je treba tožbo obravnavati v skladu z uvodnimi določbami ZUS-1. V tej zvezi pa je relevantno določilo 2. odstavka 5. člena ZUS-1, po katerem se v upravnem sporu izpodbijajo sklepi, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan. V konkretnem primeru pa izpodbijani akt ne ustreza tem pogojem, kajti postopek ni bil končan, ampak samo prekinjen.