industrijska lastnina - znamka - prijava znamke - znak znamke - razlikovalna moč znamke
Zaradi osrednje razlikovalne vloge lahko povprečni potrošnik sklepa, da je kasnejša znamka različica starejše znamke oziroma, da so proizvodi kasnejše znamke del proizvodov predhodne znamke.
Sodišče sodi, da je potrebno upoštevati, da gre za sorodne proizvode. Posamezen proizvajalec praviloma proizvaja več tovrstnih proizvodov in ne zgolj enega, v tem primeru pa se seveda prodajajo v isti embalaži, saj je njen namen razlikovanje blaga enega proizvajalca od drugega. Vsa sredstva imajo isti namen in istega ciljnega potrošnika.
ZUP člen 43, 44, 142. ZPPreb člen 8. URS člen 22, 32, 67. ZUS-1 člen 64, 64/1, 64/3.
stalno prebivališče - ugotavljanje dejanskega stalnega prebivališča - stranski udeleženec - odprava drugega akta izdanega v postopku izdaje izpodbijanega akta - zmotna uporaba materialnega prava
Pri odločanju o tem, kje posameznik prebiva gre za odločanje o ustavni človekovi pravici do izbire prebivališča, pri tem pa lahko vpis posameznika na določenem naslovu pomeni poseg v lastninsko pravico druge osebe. Človekove pravice in temeljne svoboščine so že na podlagi URS bolj varovane kot druge pravice, ki izhajajo iz URS, vendar je hkrati v 22. členu URS določeno, da je vsakomur zagotovljeno enako varstvo pravic v postopkih in ta temeljna pravica iz 22. člena URS je lahko omejena samo s pravicami drugih in v primerih, ki jih določa Ustava (tretji odstavek 15. člena URS). Zato lastniku nepremičnine ni mogoče vnaprej odrekati možnosti, da izkaže in zavaruje svoj pravni interes v glavnem postopku. Ta okoliščina namreč po presoji sodišča nedvomno pomeni, da ima tožeča stranka pravni interes za vstop v glavni postopek. Navedeno v postopku ugotavljanja dejanskega stalnega prebivališča pomeni, da oseba, ki je lastnik nepremičnine, na naslovu katere želi organ po uradni dolžnosti prijaviti naslov dejanskega stalnega prebivališča osebe, za katero je uvedel postopek ugotavljanja dejanskega stalnega prebivališča, ščiti svoje pravne koristi, ki so v tem, da se njegova lastninska pravica ne omeji na način in pod pogoji, ki jih zakon ne določa. Posledično lastniku nepremičnine ni mogoče odrekati možnosti, da svoj pravni interes izkaže in zavaruje že v postopku ugotavljanja dejanskega stalnega prebivališča posameznika in mu je zato treba priznati položaj stranskega udeleženca ter mu tako omogočiti dejansko sodelovanje v glavnem postopku postopku.
V konkretnem primeru iz upravnega spisa izhaja, da je tožena stranka tožečo stranko z dopisom z dne 4. 9. 2015 sicer obvestila o svojih ugotovitvah glede ugotovljenega dejanskega stalnega prebivališča A.A. in jo hkrati pozvala, da se glede tega opredeli in izda soglasje, na podlagi katerega bodo imenovani uredili prijavo stalnega prebivališča na spornem naslovu. Dodatno pri tem navaja, da bo po poteku 15 dnevnega roka izdana odločba o določitvi stalnega prebivališča za A.A. na navedenem naslovu. To kaže na dejstvo, da tožeči stranki v glavnem postopku ni bilo dejansko omogočeno sodelovanje v smislu možnosti varovanja njenih pravic, pač pa je tožeča stranka imela le navidezno možnost sodelovanja v postopku.
V konkretnem primeru je upravni organ v postopku ugotavljanja dejanskega stalnega prebivališča izdal odločbo o vpisu novega naslova stalnega prebivališča A.A.v register stalnega prebivalstva ne da bi počakal na pravnomočno odločitev glede vprašanja statusa tožeče stranke v tem postopku. Ker mora biti predlagatelju, v primeru ugoditve predlogu za priznanje položaja stranskega udeleženca, zagotovljena tudi dejanska možnost sodelovanja v glavnem postopku in s tem možnost varovanja njegovih pravnih koristi, kajti odločitev v glavnem postopku lahko vpliva na učinkovitost varstva njegovega pravnega položaja v drugih postopkih, je sodišče na podlagi določbe tretjega odstavka 64. člena ZUS-1, odpravilo tudi odločbo z dne 27. 10. 2015, saj bi v nasprotnem primeru le ugotovitev in odprava izpodbijane odločbe ne bila učinkovito pravno sredstvo.
odmera davka v posebnih primerih - ocena davčne osnove - dokazovanje - zaslišanje priče - nedopustna vnaprejšnja dokazna ocena
Pri stališču davčnega organa, da se zaslišanje določenih oseb izvede le, kadar bi zaslišana oseba lahko izjavila tudi drugače, kot zatrjuje zavezanka za davek in pri stališču, da se zaslišanje predlaganih prič ne opravi, ker tožeča stranka ne pove, da bi priče izpovedovale kakorkoli drugače, kot so navedle v danih pisnih izjavah, gre po vsebini za (vnaprejšnjo) dokazno oceno, ki je sprejemljiva le ob izčrpni in prepričljivi argumentaciji, ki mora izhajati iz predpostavke, da bi predlagani dokaz uspel (torej potrdil trditev predlagatelja), ne glede na to pa bi odločitev, zaradi prepričljivosti ostalih dokazov, ostala enaka kot pred njegovo izvedbo. Ali bodo in kaj točno bodo posamezne priče na zaslišanju izjavile drugače ali več od tega, kar so navedle že v svojih v pisnih izjavah, pa niti tožeča stranka niti tožena stranka ne moreta vedeti v naprej, še zlasti ob upoštevanju določb 185. člena ZUP, po katerih se priča opozori na dolžnost govoriti resnico in na poledice krive izpovedbe, po katerih se pričo izpraša o okoliščinah, ki se tičejo njene verodostojnosti kot priče v zadevi, za katero gre, zlasti pa o njenem razmerju do strank, in po katerih se od priče ne zahteva le, da pove, kar ji je o zadevi znano, temveč se ji o zadevi postavljajo vprašanja, katerih namen je razjasniti nejasnosti in preizkusiti njeno verodostojnost.
ZDavP-2 člen 6, 68, 68/5, 76. ZUS-1 člen 20, 20/3. ZVVJTO člen 2, 6. ZUP člen 185.
odmera davka v posebnih primerih - ocena davčne osnove - dokazno breme - dokazovanje - posojilo - gotovina - vlaganje v javno telekomunikacijsko omrežje - vračanje vlaganj v omrežje - tožbena novota - zaslišanje priče
Vračanje vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje je uredil ZVVJTO. Zakon je v 6. členu posebej uredil situacijo, ko je lokalna skupnost neposredno za druge (zainteresirane občane, ki so z lastnim delom in sredstvi prispevali k izgradnji objektov in naprav) sklepala pravne posle z namenom pridobitve telefonskega priključka. Lokalno skupnost je zavezal, da v določenem roku po sklenitvi pisne poravnave z državnim pravobranilstvom ali pravnomočno končanem nepravdnem postopku za določitev odškodnine objavi seznam fizičnih in pravnih oseb, ki nastopajo kot dejanski končni upravičenci (prvi odstavek) in da s predpisom, ki ga izda v roku dveh mesecev od uveljavitve zakona, podrobneje določi način sestave seznama, način ugotavljanja sorazmernih deležev vračila ter pogoje in roke vračanja teh sredstev (drugi odstavek). Višina nakazil, ki so bila na obravnavani pravni podlagi opravljena drugim dejanskim končnim upravičencem, se v izpodbijani odločbi ne ugotavlja. Brez nje pa presoje, da gre pri spornih izplačilih za zneske, ki presegajo sorazmerni delež vračila, ki pripada tožeči stranki oziroma možu tožeče stranke kot dejanskima končnima upravičencema, ni mogoče preizkusiti.
Odločitev, da se dokaz ne izvede, je v izpodbijani odločbi utemeljena z ugotovitvijo, da se pisna izjava predlagane priče ne razlikuje od izjave tožnice, kar je glede na njuno domnevno prijateljstvo pričakovano, predlagano zaslišanje pa ocenjeno kot nepotrebno, ker bi bila ustna izjava povsem enaka že podani pisni izjavi priče. Sodišče se z navedenimi razlogi ne strinja, saj je dokaz mogoče zavrniti kot nepotreben za pravilno in popolno ugotovitev dejanskega stanja le v primeru, če je dejstvo, ki se z njim dokazuje, že dokazano. Ali bo in kaj bo posamezna priča na zaslišanju izjavila drugače ali več od tega, kar je navedla že v svoji v pisni izjavi, pa v naprej ni mogoče vedeti, še zlasti ob upoštevanju določb 185. člena ZUP, po katerih se priča opozori na dolžnost govoriti resnico in na posledice krive izpovedbe, po katerih se pričo izpraša o okoliščinah, ki se tičejo njene verodostojnosti kot priče v zadevi, za katero gre, zlasti pa o njenem razmerju do strank, in po katerih se od priče ne zahteva le, da pove, kar ji je o zadevi znano, temveč se ji o zadevi postavljajo vprašanja, katerih namen je razjasniti nejasnosti in preizkusiti pričino verodostojnost.
ZUreP-1 člen 95, 95/1, 100, 100/1, 108.. ZUP člen 43, 43/2. ZUS-1 člen 17, 36, 36/1, 36/1-6.
razlastitev - stranka v postopku - ločitveni upnik - pravni interes (pravna korist) za tožbo - zavrženje tožbe
V zvezi z vprašanjem, ali bi tožnik lahko imel status stranke kot imetnik stvarne pravice (ker bi bil ločitveni stečajni upnik), je ugotoviti, da se v prvi fazi postopka, ko se odloča, ali so podani pogoji za začetek razlastitvenega postopka, o usodi teh pravic ne odloča.
Družba z omejeno odgovornostjo je samostojna pravna oseba, ločena od subjektivitete njenih družbenikov. Položaj družbenika zato tožnika ne upravičuje do vloge stranke (stranskega udeleženca v postopku izdaje izpodbijanega akt) in v tej poziciji tožnik tudi ne more utemeljiti pravnega interesa za udeleževanje postopka razlastitve oziroma za sodelovanje v upravnem sporu.
ZKZ člen 21, 23. ZEN člen 2, 2/2, 19, 19/1, 19/3, 28, 28/2. ZG člen 47, 47/10.
odobritev pravnega posla - vrstni red predkupnih upravičencev - meja - javna pot - izjava o sprejemu ponudbe - oblika kot pogoj za veljavnost
Sprejemniku ponudbe ni potrebno, da že ob sprejemu ponudbe navede vrstni red predkupne pravice.
Organ je na podlagi zahteve za odobritev pravnega posla dolžan presojati vrstni red sprejemnikov predkupnih upravičencev, določen v 23. členu ZKZ, za pravilno in popolno ugotovitev dejanskega stanja v postopku odobritve.
Tudi v primeru, ko gre le za eno točko, kot izkazujejo katastrski podatki, sta zemljišči mejni (v smislu ZKZ).
Oobličnost pošiljanja izjave o sprejemu ponudbe, kot je predpisana v 21. členu ZKZ (priporočeno s povratnico), ni pogoj za veljavnost pravnega posla.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - razpisni pogoj - sofinanciranje doktorskega študija - povprečna ocena
Kot sledi iz Meril za izbiro kandidatov v 4. točki razpisa, po katerih se poleg uspeha na visokošolskem študiju ocenjuje raziskovalno ali strokovno delo in nagrade, je očitno ravno strokovnost poglavitno merilo za izbiro kandidatov. Strokovnost oziroma strokovno usposobljenost pa nedvomno izkazuje tudi študijski uspeh oziroma dosežene ocene. Na ocene, ki jih je dosegel na magistrskem študiju, kot na relevanten pokazatelj njegove strokovnosti, se nenazadnje sklicuje tožnik v tožbi. Zato ni mogoče slediti tožbenim ugovorom, po katerih je sporni pogoj (zahtevana povprečna ocena) neprimeren, slediti pa tudi ni mogoče ugovorom, po katerih spodbuja neenako obravnavanje študentov in je kot takšen (v zakonskem in ustavnem pogledu) diskriminatoren. Pogoj namreč velja enako za vse kandidate, pri čemer že tožena stranka v odgovoru na tožbo pojasni tudi, v čem in zakaj je položaj študentov bolonjskega študijskega programa in tistega, ki je veljal pred njim, primerljiv, ter hkrati tožbene navedbe o težavnosti predbolonjskega študija utemeljeno opredeli kot tožnikovo subjektivno oceno, ki ji kot takšni ni mogoče slediti.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - izvršba
Tožnica nima prav, da ker bi moral FURS izvršbo ustaviti (kar bi v posledici potem lahko glede na pridobitev denarja s tožbo pripeljalo do plačila vseh računov), da to predstavlja verjetne izglede za uspeh s tožbo v upravnem sporu zoper sklep o davčni izvršbi, saj glede na podatke iz povzetih aktov tak zaključek ni izkazan s takšno stopnjo verjetnosti, ki bi utemeljevala ugoditev prošnji za BPP. Organ je še ocenil, da tožnica za odločitev davčnega organa, s katero je bilo odločeno v njeno korist (delna ustavitev postopka izvršbe), niti ne izkazuje pravnega interesa, v preostalem pa, da razlogi za vložitev tožbe v upravnem sporu niso podani. Glede na povedano pa je zato tudi pravilno zaključil, da tožnica razumnosti zadeve oziroma verjetnosti izgleda za uspeh ni izkazala in posledično pravilno zavrnil njeno prošnjo.
Tožnik je ob vložitvi tožbe pravni interes izkazoval, vendar pa mu je zaradi drugostopne odločbe, s katero je bila prvostopna odločba v celoti odpravljena, prenehal. Tožnikova obveznost ne obstoji več, torej ne obstoji več tudi pravni interes za odločanje o tožnikovem izpodbojnem zahtevku zoper to odločbo.
mednarodna zaščita - ponovna prošnja - zavrženje zahteve - nova dejstva in dokazi
Sodišče se strinja s toženko, da tožnik ni navedel nobenih prepričljivih razlogov, iz katerih bi izhajalo, da je azilni dom zapustil pred vročitvijo zavrnilne odločbe v prejšnjem postopku. Celo več - tožnik ni v zvezi s tem navedel ničesar, temveč se je njegov pooblaščenec v postopku o tej okoliščini pozanimal o podatku iz toženkine uradne evidence, kar je toženka, skupaj s tem podatkom, tudi navedla v obrazložitvi izpodbijanega sklepa. Sodišče zato nima nobenega razloga, da ne bi sprejelo sklepanja toženke, ki se opira na podatek iz omenjene uradne evidence, da je toženec odšel iz azilnega doma dan po vročitvi zavrnilne odločbe.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - pripravljalna vloga - kilometrina - obrazložitev odločbe
Že iz izpodbijanega sklepa je razvidno, da so se priznali stroški v zvezi z zahtevkom, ki se nanaša na ugotovitev obstoja delovnega razmerja, v odgovoru na tožbo pa tožena stranka dodatno pojasni, da je pri odmeri nagrade upoštevala višino tožbenega zahtevka, ki se je nanašal na zahtevek na ugotovitev obstoja pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas in plačila plač ter drugih pravic iz delovnega razmerja. Podatki v spisu potrjujejo, da se je tožba v delu, ki se je nanašala na plačilo odškodnine, izločila in se vodi pod številko Pd 141/2016, in da postopek v tej zadevi še ni bil zaključen. Zato se sodišče strinja, da tožena stranka ni mogla odločati o teh stroških in jih tudi ne upoštevati pri odmeri nagrade tožniku.
akontacija dohodnine - odkup odpadnih surovin - dohodek iz drugega pogodbenega razmerja - prodaja premičnine
Dohodki, doseženi s prodajo zbranega odpadnega materiala, pridobljenega z aktivnostjo zbiranja, pri čemer ne gre za trajno opravljanje te aktivnosti, se obravnava kot dohodek iz drugega pogodbenega razmerja po 38. členu ZDoh-2.
Kot sledi iz odločbe, gre pri sodni in davčni izvršbi za dva samostojna postopka, ki lahko potekata hkrati. Sklep sodišča o (delni) ustavitvi sodnega izvršilnega postopka še ne pomeni, da ne more za isto obveznost potekati davčna izterjava.
ZIL-1 člen 6, 6/1, 44, 44/1, 44-6, 44/1-f, 101, 102. ZASP člen 11, 14, 15. ZUS-1 člen 20, 54.
znamka - ugovor zoper registracijo znamke - podobnost znakov - zmeda v javnosti - avtorska pravica - tožbena novota
Ker si znaka nista podobna, ne bo prišlo do zmede v javnosti in povezovanja prijavljenega znaka s tožnikovo blagovno znamko.
Tožnik zatrjuje, da je avtor slikovnega dela svoje znamke, ki pa ga je prijavitelj uporabil pri prijavljenem znaku, s čimer je posegel v tožnikove avtorske pravice (moralne in materialne). Bistveno pri presoji tega ugovora je (in kar tudi izhaja iz izpodbijane odločbe ter odgovora na tožbo), ali gre pri spornem slikovnem delu prijavljenega znaka sploh za takšno podobnost s slikovnim delom znaka tožnika, da bi zaradi tega lahko prišlo do kopiranja tega slikovnega dela tožnikovega znaka, ki je po tožnikovem zatrjevanju njegovo avtorsko delo, in s tem do kršitve njegove avtorske pravice. Sodišče se strinja z oceno organa, da si znaka nista podobna, in to ne v celoti, kot tudi ne v - za tožnika spornih - slikovnih delih. Ker pa si nista podobna, do kršitve (zatrjevane) avtorske pravice ni moglo priti. S tako presojo in posledičnim zaključkom pa organ zato za priznanje avtorske pravice tudi ni postavljal nobenih dodatnih pogojev, saj je presojo moral in jo tudi je opravil po relevantnem zakonu, torej po ZIL-1.
ZPNačrt člen 79, 80. Odlok o občinskem lokacijskem načrtu za gradnjo infrastrukturnih objektov v naselju Vincarje (2007) člen ...
komunalni prispevek - javno kanalizacijsko omrežje - priklop na javno kanalizacijsko omrežje - exceptio illegalis
Sodišče je v obravnavani zadevi ugotovilo ne le, da je nezakonita uporaba Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka za priklop, ki je bil zakonito opravljen pred njegovo uveljavitvijo, temveč tudi, da je nezakonita določba Odloka, ki to predpisuje. Zato je v skladu z načelom exceptio illegalis uporabo te določbe Odloka zavrnilo. Izpodbijana odločba je bila torej izdana brez pravne podlage v Odloku in v nasprotju z vsebino določb ZPNačrt.
izobraževanje odraslih - soglasje ministrstva - zmanjšanje obsega vpisa dijakov - obseg sodne presoje - izvrševanje upravne funkcije
Sodišče je v primerih, ko presoja zakonitost aktov, ki po sami definiciji niso upravni akti, vendar so izdanih v okviru izvrševanja upravnih nalog, pri sodni presoji zadržano.
Sodna presoja zakonitosti soglasja in sklepa je zadržana glede vprašanja kriterijev za določitev števila vpisnih mest. Sodišče pristojnemu organu pušča široko polje proste presoje in ugotovi nezakonitost v takšni odločbi le, če je odločitev tožene stranke očitno nerazumna, v nasprotju z načelom enakosti pred zakonom (14. člen Ustave) ali diskriminatorna.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - občasni neperiodični dohodki - kmetijska subvencija
Subvencija kot dohodek iz kmetijske dejavnosti ter dohodek iz naslova prodane živine predstavljata občasna, neperiodična dohodka v smislu četrtega odstavka 23. člena ZSVarPre, ki se upoštevata pri ugotavljanju lastnega dohodka tožnika. Navedena dohodka je tožnik prejel v obdobju treh mesecev pred mesecem vložitve vloge (prvi odstavek 20. člena ZSVarPre), zato se ta dohodka v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZSVarPre upoštevata v višini razlike med povprečno mesečno višino teh dohodkov in 0,5 osnovnega zneska minimalnega dohodka iz 8. člena tega zakona.
Tožena stranka v izpodbijanem sklepu, v delu, ki se nanaša na merilo 6, ne pojasni in ne konkretizira razlogov za zavrnitev vloge tožeče stranke. Iz ugotovitev obeh ocenjevalcev izhaja, da naj bi tožeča stranka v finančnem načrtu presegla najvišji možni znesek za sofinanciranje, kot je bil opredeljen v Javnem razpisu. Tožena stranka pa ne zaključi in ne pojasni ali je omenjeno razhajanje v višini zgolj nekaj centov (ključni) razlog, zaradi katerega je bila vloga tožeče stranke zavrnjena. Prav tako še tožena stranka različnih ugotovitev obeh ocenjevalcev ni opredelila, pač pa jih je zgolj povzela. Tako vsebinski razlogi za izpodbijani sklep sploh niso pojasnjeni.
brezplačna pravna pomoč - vračilo sredstev iz naslova prejete brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku
Ker je tožnica deloma uspela v pravdni zadevi in je sredstva tudi pridobila v izvršilnem postopku, sta izpolnjena pogoja iz 48. člena ZBPP, ki sta podlaga za vračilo stroškov, ki so bili plačani iz naslova brezplačne pravne pomoči.