ZSRT člen 33. ZPDZC-1 člen 3, 3/1. ZOsn člen 14, 15, 19, 20, 31.
inšpekcijski postopek - ukrep tržnega inšpektorja - dejavnost vzgoje in izobraževanja - delo na črno - šolski izlet
Toženka bi morala pri ugotovitvi, da tožnica ekskurzij ni izvajala kot sestavni del rednega šolskega programa, predhodno ugotoviti, ali učni načrti za predmete (nemščina, latinščina, turistična vzgoja), v okviru katerih je bila ekskurzija izvedena, ne predvidevajo ekskurzije kot načina izobraževanja teh predmetov. Namreč, kolikor je ekskurzija del učnega načrta in torej predvidena kot učna metoda, je del izobraževalnega procesa. Za zadevo in pravilno uporabo prava je torej bistveno, ali je bila predmetna ekskurzija sestavni del rednega šolskega programa.
ZEN člen 32, 32/2, 35, 35/1, 2. Pravilnik o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru (2007) člen 4, 4/5.
ureditev meje - evidentiranje urejene meje - mejna obravnava - zapisnik mejne obravnave - elaborat ureditve meje
V obravnavanem primeru se mejna obravnava ni vodila, kot določata ZEN in Pravilnik o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru, oziroma predpisan način vodenja mejne obravnave ne izhaja iz zapisnika, zato sodišče ne more zavrniti ugovora tožnikov, da nista podpisala le liste prisotnosti na mejni obravnavi, nikakor pa ne soglasja ali strinjanja s predlagano mejo, kot je sedaj razvidno iz skice in se ugotavlja v izpodbijani odločbi. Namreč zapisnik je sestavljen iz posebnega lista, na katerem je podpis tožnikov z datumom 14. 1. 2016, nikjer v zapisniku pa ni njune izjave, da soglašata s predlagano mejo. Na podlagi tako pomanjkljivega zapisnika mejne obravnave upravni organ ni mogel zaključiti, da sta tožnika podpisala izjavo o strinjanju s potekom predlagane meje, in posledično tudi ne, da podatki o meji omogočajo njeno evidentiranje v zemljiškem katastru, torej da je elaborat prestal preizkus po prvem odstavku 35. člena ZEN.
ZJAKRS člen 10. ZUJIK člen 100, 116, 116/1, 116/2. ZUP člen 7, 13, 82, 82/1, 237, 237/2, 237/2-3.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - pravica do vpogleda v spis - dostop do informacij javnega značaja - pravica do učinkovitega pravnega sredstva - bistvena kršitev določb postopka
Iz vloge tožnika z dne 29. 6. 2016 nikjer ne izhaja, da je zahteval dostop do informacij javnega značaja, temveč je v njej izrecno navedeno, da zahteva vpogled v dokumentacijo v zvezi z obravnavanim javnim razpisom (to dokumentacijo potem tudi konkretno opredeli), kar pomeni, da je organ že s tem, ko je to tožnikovo vlogo obravnaval kot zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, ravnal v nasprotju s 116. členom ZUJIK oziroma 82. členom ZUP in je že iz tega razloga izpodbijana odločba nezakonita ter jo je treba odpraviti. Sodišče se namreč strinja s tožnikom, da mu je bilo na tak način onemogočeno učinkovito pravno varstvo, saj se tožnik v pritožbenem postopku oziroma v teku (svojega) pritožbenega roka zoper izpodbijano odločbo ni mogel seznaniti z dokumentacijo, ki je bila podlaga za izdajo izpodbijane odločbe, posledično pa zato tudi ni mogel učinkovito varovati in uveljaviti svoje pravice do pritožbe. S takim postopanjem pa je organ zagrešil bistveno kršitev določb postopka (7. člen v zvezi s 13. členom ZUP oziroma smiselno 3. točka drugega odstavka 237. člena ZUP), ki je vplivala ali bi lahko vplivala na zakonitost in pravilnost odločitve.
Tožnik ima prav, da organ pri primerjavi prijavljenega znaka s prejšnjima figuativnima znamkama ni v zadostni meri upošteval podobe križa v prijavljenem znaku. Res je, da je dominantni del prijavljenega znaka besedilo DigitalSHIELD, vendar pa je ob vsebovani podobi križa v tem delu znaka ter dejstvu, da sta obe primerjani prejšnji figurativni znamki sestavljeni ''zgolj'' iz podobe križa, organ napačno oziroma vsaj preuranjeno zaključil, da je križ v prijavljenem znaku zaradi svojega nahajanja in velikosti nepomemben, zlasti glede na nakazovanje izvora blaga, kot ga daje podoba križa – iz Švice. Odločba je zato pomanjkljiva in jo je iz tega razloga treba odpraviti.
Upravni organ je v postopku preizkusa prijave v zvezi z relativnimi razlogi za zavrnitev registracije vezan na ugovor. Pri preizkusu ugovora je vezan na dejansko stanje, ki ga je dolžan ugotavljati zgolj v okviru dejstev in dokazov, ki jih ponudijo stranke.
Spremembe, ki pomenijo spremembo lokacijskih pogojev, določenih v gradbenem dovoljenju, zahtevajo izdajo novega gradbenega dovoljenja. Navedeno je razumljivo, saj je treba zaradi vsake spremembe lokacijskih pogojev, ki se nanašajo na pogoje glede namembnosti posegov v prostor, njegove lege, velikosti in oblikovanja, ponovno opraviti presojo, ali je v zadevi med drugim izpolnjen pogoj iz 1. točke prvega odstavka 66. člena ZGO-1, to je, ali je PGD izdelan v skladu s prostorskim aktom.
denacionalizacija - odškodnina - odškodnina za podržavljeno premoženje - bistveno zmanjšanje vrednosti nepremičnine - prekluzivni rok
Šestdesetdnevni rok iz določbe 26. člena ZDen-B je Vrhovno sodišče v svoji praksi razlagalo, da gre za materialni prekluzivni rok, to pa pomeni, da materialna pravica iz 26. člena ZDen (do odškodnine iz naslova zmanjšanja vrednosti podržavljene nepremičnine), po izteku tega roka preneha ter je ni več mogoče uveljavljati. Glede enoletnega roka iz 24. člena ZDen-B, ki se tudi nanaša na istovrstne zahtevke, s tem da velja za zadeve, v katerih je do uveljavitve tega zakona že bilo odločeno s pravnomočno odločbo (ta določba bi za denacionalizacijskega upravičenca lahko prišla v poštev za uveljavljanje odškodnine v zvezi z manjvrednostjo, kolikor zahtevka pred tem ni postavil), pa ima tudi naravo prekluzivnega roka, ki pa se je tudi že iztekel. Iz uveljavljene sodne prakse (tudi te, na katero se je skliceval tožnik v upravnem postopku sklep Vrhovnega sodišča, II Ips 300/2013 z dne 23. 10. 2015) izhaja, da so zahtevki za odškodnino iz 24. in 26. člena ZDen-B v dispoziciji stranke, torej da jih je morala uveljavljati.
URS člen 74, 74/1, 137, 137/1. ZOdv člen 5, 5/3, 17, 17/5. ZBPP člen 30, 30/6.
brezplačna pravna pomoč - odvetniška tarifa - odmera nagrade in stroškov odvetnika - višina nagrade - znižana nagrada - svobodna gospodarska pobuda
Z vidika svobodne gospodarske pobude iz prvega odstavka 74. člena URS je treba ločiti položaj, ko odvetniki delujejo na trgu ter prosto iščejo in sprejemajo stranke, od položaja, ko delujejo v okviru obveznega sistema zastopanja po uradni dolžnosti v kazenskih postopkih in v okviru obveznega sistema zagotavljanja bpp. V navedenih primerih odvetniki opravljajo naloge, ki iz URS izhajajo kot pozitivne obveznosti države in ki jih država tudi v celoti financira. V tem delu odvetniki opravljajo dolžnost države po njenem pooblastilu in ob plačilu iz državnih sredstev, zato v tem delu določanje cen odvetniških storitev ne more biti v neskladju s prvim odstavkom 74. člena URS. Postavljeni oziroma dodeljeni odvetnik ima zagotovljene stranke in plačilo iz državnega proračuna, medtem ko si mora izbrani odvetnik prizadevati za pridobitev strank, nato pa je še v potencialni negotovosti glede plačila
ZTuj-2 člen 68, 68/2, 76, 76/9. Direktiva 2008/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o skupnih standardih in postopkih v državah članicah za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav člen 15.
Iz izpodbijane odločbe ne izhaja, da bi toženka pri njeni izdaji upoštevala vse relevantne določbe zakona (ZTuj-2) in Direktive o vračanju. Sprejeta odločitev je v dejanskem in pravnem pogledu bistveno pomanjkljivo obrazložena. Predvsem ni razvidno, na podlagi katerih konkretnih okoliščin, pomembnih v smislu (prvega odstavka) 68. člena ZTuj-2, je sploh napravila zaključek, da pri tožniku obstaja nevarnost pobega.
Tožnik ima tudi prav, ko ugovarja, da toženka ni upoštevala načela sorazmernosti in ni presojala možnosti izreka milejšega ukrepa. V tem pogledu izpodbijana odločba obrazložitve sploh nima. Toženka ni navedla, zakaj je izrečeni ukrep nujen ter ni opravila tehtanja o tem, ali bi bilo možno postopek odstranitve tožnika iz države izvesti tudi z uporabo drugih zadostnih, vendar manj prisilnih ukrepov.
državni tožilec - suspenz državnega tožilca - rok za vložitev tožbe - tožba zaradi molka organa - procesne predpostavke
Tožba (tudi če sodišče šteje, da je vložena že 30. 9. 2016), je očitno vložena po izteku zakonskega roka 30 dni od vročitve izpodbijane odločbe tožnici. Kot izhaja iz predloženih spisov zadeve, pa tožnica zoper izpodbijano odločbo tudi ni vložila pritožbe, čeprav je to možnost po zakonu in skladno z njim v izpodbijani odločbi navedenem pravnem pouku imela. Da je bila tožnici izpodbijana odločba vročena že novembra 2013 in da zoper njo pritožbe ni vložila, je bilo izpostavljeno tudi že v odgovoru na tožbo in teh navedb tožnica nato ni prerekala.
pogojni odpust - pogoji za pogojni odpust - prosti preudarek
Po določbi petega odstavka 88. člena KZ-1 in po uveljavljeni sodni praksi je odprti kazenski postopek ter dejstvo, da tožeča stranka škode oškodovancem ni povrnila, zadosten razlog za zavrnitev prošnje za pogojni odpust, ne glede na to, da pri tožeči stranki ni bila zaznana disciplinska in varnostna problematika, da upošteva navodila hišnega reda ter da ima do zaposlenih in do soobsojencev primeren odnos.
sklenitev zakonske zveze - istospolna usmerjenost - prepoved diskriminacije
Sodišče ob upoštevanju stališč EKČP ne vidi razlogov, zakaj bi zakonska ureditev pravice do poroke in iz tega izhajajočih pravic partnerjev v dveh ločenih zakonskih aktih, konkretno v ZPZ za istospolne pare in ZZZDR za raznospolne pare, bila že sama po sebi v nasprotju z Ustavo, pri čemer tožnika niti ne uveljavljata, da bi se navedena zakonska akta medsebojno kakorkoli razlikovala glede vsebine ali obsega materialno-pravnih upravičenj, izhajajočih iz teh zakonskih določb, saj bi se o diskriminacijski obravnavi lahko govorilo (šele) takrat, kadar država na podlagi osebnih okoliščin različno obravnava posameznike v enakih položajih.
usmeritev otroka v prilagojen program - otrok s posebnimi potrebami - mnenje komisije
Strokovni mnenji sta izčrpni in razlagata vse vidike otrokovih lastnosti in zmožnosti, kot tudi pojasnjujeta njegove primanjkljaje in utemeljujeta, zakaj jih bo lažje obvladoval v prilagojenem izobraževalnem programu. Tožena stranka je v izpodbijani odločbi mnenji KUOPP prve in druge stopnje v celoti povzela, nadalje pridobila podatke šole, v postopek odločanja pa vključila tudi starša in jima dala možnost, da na strokovno mnenje podata pripombe in svoje mnenje. Svojo odločitev je utemeljila z določbami ZUOPP-1 in Pravilnika o organizaciji in načinu dela komisij za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami, predvsem pa z izčrpnim pojasnilom, zakaj je sprejeta odločitev najboljša za otroka. Vsem tem zaključkom sodišče pritrjuje.
Pojmi "stavbno zemljišče", oziroma "parcela" in "gradbena parcela" so po Pravilniku o meritvah za odmero komunalnega prispevka primerljivi pojmi. To pomeni, da gradbeno parcelo tvori del zemljišča, na katerem stoji objekt (to je stavbišče), in del zemljišča, na katerem so površine, ki služijo temu objektu. Le tako površino je treba upoštevati pri izračunu komunalnega prispevka.
davčna izvršba - pritožba zoper sklep o davčni izvršbi - prepozna pritožba - izpodbijanje izvršilnega naslova
Predmet spora ni presoja sklepa o davčni izvršbi, pač pa presoja sklepa, s katerim je tožena stranka tožnikovo pritožbo kot prepozno zavrgla. Tožnik ugotovitvi o tem, kdaj je prejel sklep o davčni izvršbi in kdaj je zoper njega vložil pritožbo, niti v pritožbi niti v tožbi ne oporeka, prav tako ne oporeka ugotovitvi, da je bila njegova pritožba prepozna. Sodišče zato šteje, da ta dejstva niso sporna, potrjujejo pa jih tudi podatki v upravnem spisu.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za delo - prepoved opravljanja delovnega procesa - zagotavljanje dela delavcev drugemu uporabniku - pogodba civilnega prava - jezik v postopku
Sodišče soglaša z zaključkom tožene stranke, da je proizvodni proces izdelave sladoleda enoten in medsebojno povezan, tako da ne dopušča fizične ločitve pakiranja sladoleda od drugih faz v proizvodnji, ugotovitve ob inšpekcijskem pregledu pa tudi kažejo, da so tako delavci tožeče stranke kot tudi delavci družbe A., d.o.o. opravljali delo na isti delovni opremi, pa četudi je bila ta formalno oddana v najem tožeči stranki.
Organ je dolžan udeleženca postopka poučiti o pravici do tolmača, če ve, da ta ne razume slovenskega jezika. Organ pa to lahko ve, kadar udeleženec to sam pove oziroma če organ to ugotovi glede na konkretne okoliščine vodenega postopka. V obravnavanem primeru bi torej C.C., kolikor ne bi razumel slovenskega jezika in vprašanj, ki so mu bila postavljena, to lahko povedal upravnemu organu in zahteval, da se mu omogoči spremljanje postopka v jeziku, ki ga razume, pa tega ni storil, dejstvo pa je, da je komunikacija z inšpektorico potekala brez težav.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - zavrženje tožbe - uveljavljanje pravic iz javnih sredstev
Ker je iz tožbenih navedb in prilog k tožbi razvidno, da je bila tožnikova vloga za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev že poslana stvarno in krajevno pristojnemu organu in je bil tožnik o tem tudi obveščen, sodišče ugotavlja, da tožnik nima pravnega interesa, da zahteva, da sodišče naloži A., naj vlogo odstopi pristojnemu organu.
ZUP člen 43, 44, 142. ZPPreb člen 8. URS člen 22, 32, 67.
stalno prebivališče - ugotavljanje dejanskega stalnega prebivališča - stranski udeleženec - zmotna uporaba materialnega prava
Vpis naslova stalnega prebivališča na nepremičnino neposredno ne vpliva na lastninsko pravico tožeče stranke, vendar pa tak vpis obenem predstavlja posredni poseg v lastninsko pravico, saj jo na določen način omeji.
Pri ex offo odločanju o tem, kje posameznik prebiva, gre za odločanje o ustavni človekovi pravici do izbire prebivališča (32. člen URS), pri tem pa lahko vpis posameznika na določenem naslovu pomeni poseg v lastninsko pravico druge osebe (33. in 67. člen URS). Človekove pravice in temeljne svoboščine so že na podlagi URS bolj varovane kot druge pravice, ki izhajajo iz URS, vendar je hkrati v 22. členu URS določeno, da je vsakomur zagotovljeno enako varstvo pravic v postopkih in ta temeljna pravica iz 22. člena URS je lahko omejena samo s pravicami drugih in v primerih, ki jih določa Ustava. Zato lastniku nepremičnine ni mogoče vnaprej odrekati možnosti, da izkaže in zavaruje svoj pravni interes v glavnem postopku.
V postopku ugotavljanja dejanskega stalnega prebivališča to pomeni, da oseba, ki je lastnik nepremičnine, na naslovu katere želi organ po uradni dolžnosti prijaviti naslov dejanskega stalnega prebivališča osebe, za katero je uvedel postopek ugotavljanja dejanskega stalnega prebivališča, ščiti svoje pravne koristi, ki so v tem, da se njegova lastninska pravica ne omeji na način in pod pogoji, ki jih zakon ne določa. Posledično lastniku nepremičnine ni mogoče odrekati možnosti, da svoj pravni interes izkaže in zavaruje že v postopku ugotavljanja dejanskega stalnega prebivališča posameznika in mu je zato treba priznati položaj stranskega udeleženca ter mu tako omogočiti dejansko sodelovanje v glavnem postopku.
Navedbe, da bi tožnica z izvršitvijo navedene odločbe nezakonito posegla v lastnino Republike Slovenije, saj naloženi ukrepi ne pomenijo zgolj vzdrževalnih, ampak tudi investicijska dela, ter da je inšpekcijski organ nepravilno razlagal nejasen 60. člen ZCes-1, ki po njegovem tožnici take posege nalaga, po presoji sodišča tudi če bi bile resnične, ne pomenijo pravne nezmožnosti izvršitve.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - odstranitev ene enote dvojčka - poseg v skupne dele objekta
Če se s predvidenimi deli posega v skupen gradbeni element, je treba pridobiti soglasje vseh lastnikov posameznih delov stavb, ki si skupen gradbeni element delijo, saj lahko tak poseg vpliva na njihove nepremičnine, tudi če pravno formalno ne gre za stavbo v etažni lastnini.
izvrševanje kazenskih sankcij - odhod v drugo državo - osebne okoliščine - prosti preudarek
Določba drugega odstavka 77. člena ZIKS sama po sebi ne odseva vseh meril, ki vplivajo na odločitev, kar pomeni, da je zakonodajalec pristojnemu organu z njo podelil pooblastilo za odločanje po prostem preudarku. V takem primeru mora biti odločba izdana v mejah pooblastila in v skladu z namenom, za katerega je pooblastilo dano in ki izhajata iz zakona (drugi odstavek 6. člena Zakona o splošnem upravnem postopku; v nadaljevanju ZUP). Če gre za odločanje po prostem preudarku, sodišče v upravnem sporu preveri, ali je upravni akt nezakonit, ker so bile prekoračene meje prostega preudarka ali ker je bil prosti preudarek uporabljen na način, ki ne ustreza namenu, za katerega je določen (tretji odstavek 40. člena Zakona o upravnem sporu: v nadaljevanju ZUS-1).
Odhod iz države je mogoče dovoliti izključno tedaj, ko to zahtevajo osebne okoliščine obsojenca, pristojni organ pa v okviru pooblastila za odločanje po prostem preudarku presoja še, ali je izpolnjen tudi nadaljnji pogoj izjemnosti.