• Najdi
  • 1
  • od 8
  • >
  • >>
  • 1.
    UPRS Sodba I U 53/2016-10
    29.12.2017
    UP00011479
    ZMZ člen 23, 23-9, 28, 28-2, 28-3, 68.
    mednarodna zaščita - statusa begunca - subsidiarna oblika zaščite - notranja zaščita - informacije o stanju v izvorni državi - prosilec iz Ukrajine - slabe humanitarne razmere

    Dokazno breme glede obstoja ustrezne razselitvene alternative v okviru prosilčeve izvorne države je na toženi stranki, saj z njo odkloni zaščito v Republiki Sloveniji.

    Ukrajina je sicer res sprejela določene predpise, katerih namen je zagotavljanje pomoči notranje razseljenim osebam, vendar tožena stranka pri tem ni preverjala, kako se navedeni predpisi in ukrepi dejansko izvajajo. To bi tožena stranka morala storiti v skladu z deveto alinejo 23. člena ZMZ, ki določa, da pri ugotavljanju pogojev za mednarodno zaščito uradna oseba upošteva predvsem, med drugim, specifične informacije o izvorni državi, ki so podrobne, poglobljene in povezane izključno s konkretnim primerom, lahko pa vključujejo tudi način izvajanja zakonov in drugih predpisov izvorne države.

  • 2.
    UPRS Sodba III U 178/2015-13
    28.12.2017
    UP00008960
    ZGO-1 člen 54, 66.
    gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - projektna dokumentacija - predložitev dokumentacije
    Izdelana in predložena projektna dokumentacija pomeni formalni pogoj za popolnost vloge za izdajo gradbenega dovoljenja, s popolnostjo vloge pa se začne upravni postopek ugotavljanja njene vsebinske utemeljenosti. Ker je del tega postopka ugotavljanje sedanjega in bodočega dejanskega stanja, vsebinsko dopolnjevanje projektne dokumentacije med postopkom samo po sebi ne pomeni dopolnjevanja nepopolne vloge. Nenazadnje je dopolnjevanje projektne dokumentacije odvisno tudi od vsebine ugovorov, ki jih po vložitvi zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja tekom postopka podajajo drugi udeleženci in ki jih kot takih vnaprej tudi ni mogoče v celoti predvideti.
  • 3.
    UPRS Sodba III U 327/2015-7
    28.12.2017
    UP00009008
    ZUP člen 99, 99/2. ZKme-1 člen 56.
    nepovratna sredstva - zahteva za izplačilo sredstev - poziv stranki k izjavi - rok za izjavo - podaljšanje roka
    Tožniku določeni rok za odgovor na poziv k obrazložitvi stvarnega stanja je tudi po podaljšanju oziroma ob upoštevanju podaljšanja znašal skupno 8 dni. S tako določenim rokom po presoji sodišča niso bile ustrezno upoštevane okoliščine (obsežnost) konkretne zadeve, v kateri je že sam poziv z dne 1. 10. 2015 obsegal 14 strani za odločitev relevantnih ugotovitev, o katerih naj se izreče stranka, temu ustrezen je tudi obseg spisov zadeve. To okoliščino, torej obsežnost dokumentacije je izrecno izpostavil tudi tožnik v vlogi za podaljšanje roka. Pri tem je treba upoštevati, da lahko stranka, če ji je rok za izjavo odmerjen preskopo glede na okoliščine konkretnega primera, upravičeno ugovarja, da gre za kršitev pravice, ki jo zagotavljajo določbe 22. člena Ustave ter 9. in 146. člena ZUP.
  • 4.
    UPRS Sodba III U 212/2016-10
    28.12.2017
    UP00008972
    - člen 11c.
    morsko ribištvo - dodelitev nepovratnih sredstev - javni razpis - razpisni pogoj - izpolnjevanje razpisnih pogojev - gospodarski ribolov - sprememba predpisa
    Posameznik se ne more zanašati na to, da se veljavni predpis ne bo spremenil. Spreminjanje predpisov je namreč v sami naravi prava. Po presoji sodišča povedano velja tudi oziroma še posebej na področju javnih razpisov in dodeljevanja nepovratnih sredstev, kjer je (glede na zasledovane cilje, pa tudi obseg razpoložljivih sredstev) vedno moč pričakovati spremembe, pri čemer gre tudi sicer v tovrstnih zadevah za dodeljevanje sredstev pravnim subjektom in ne za stopnjevanje njihovih obveznosti.
  • 5.
    UPRS Sodba III U 209/2016-10
    28.12.2017
    UP00008975
    - člen 11c.
    morsko ribištvo - dodelitev nepovratnih sredstev - javni razpis - razpisni pogoj - sprememba predpisa
    Materialni okvir odločanja o dodelitvi sredstev je javni razpis. Na javnem razpisu lahko uspešno kandidira prijavitelj, ki izpolnjuje z razpisom določene pogoje. S tem se uresničuje pravica do enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave, ki se odraža v enakopravnem obravnavanju vseh zainteresiranih subjektov, ki so se prijavili na isti javni razpis, in to na podlagi enakih pogojev in jasnih meril za vse. Iz povedanega tudi izhaja, da je pridobitev sredstev na podlagi javnega razpisa negotovo dejstvo, odvisno od izpolnjevanja razpisnih pogojev in meril.
  • 6.
    UPRS Sodba III U 215/2016-10
    28.12.2017
    UP00008982
    - člen 11c.
    morsko ribištvo - dodelitev nepovratnih sredstev - javni razpis - razpisni pogoj - gospodarski ribolov - poseg v pričakovane pravice - sprememba predpisa
    Spreminjanje predpisov je v sami naravi prava. Po presoji sodišča povedano velja tudi oziroma še posebej na področju javnih razpisov in dodeljevanja nepovratnih sredstev, kjer je (glede na zasledovane cilje, pa tudi obseg razpoložljivih sredstev) vedno moč pričakovati spremembe, pri čemer gre tudi sicer v tovrstnih zadevah za dodeljevanje sredstev pravnim subjektom in ne za stopnjevanje njihovih obveznosti. V zvezi z obravnavano zadevo sodišče dodaja, da je bila individualna premija za ribiče z Operativnim programom določena kot finančna kompenzacija zaradi neizvajanja gospodarskega ribolova slovenskih ribičev v teritorialnih vodah Hrvaške, dokler ne bo določena meja na morju.
  • 7.
    UPRS Sodba I U 24/2017-13
    28.12.2017
    UP00011324
    ZDPN-2 člen 1, 3, 8.
    davek na promet nepremičnin - odmera davka - davčna osnova
    Predmetni DPN je bil tožniku odmerjen na podlagi njegove napovedi, ki jo je 12. 2. 2016 predložil davčnemu organu. Tožnik navaja, da je bil od odsvojitve iste nepremičnine že odmerjen in tudi plačan DPN v letu 2009, kar posledično pomeni dvakratno obdavčitev prenosa iste nepremičnine. Drži, da je res bil dvakrat obdavčen promet za isto nepremičnino, vendar pa ne na podlagi istega pravnega posla. Za dvakratno obdavčitev bi šlo le, če bi bilo dejansko in pravno stanje enako v obeh primerih. V letu 2009 je bil obdavčen promet predmetne nepremičnine na podlagi prodajne pogodbe z dne 1. 12. 2009, ki jo je tožnik sklenil s kupcem A. d.o.o. V predmetni zadevi pa je bil DPN odmerjen na podlagi prodajne pogodbe, ki jo je tožnik sklenil 10. 2. 2016 s kupcema B.B. in C.C. Iz navedenega izhaja, da dejansko in pravno stanje za odmero DPN ni isto. V obravnavani zadevi gre za drug davčni dogodek in za ločene davčne postopke. V tem davčnem postopku se odloča le o tožnikovi davčni obveznosti na podlagi 10. 2. 2016 sklenjene prodajne pogodbe za predmetno nepremičnino. Sporno namreč ni plačilo davka v letu 2016, pač pa v letu 2009, in le slednje je lahko predmet uveljavljanja pravnega interesa tožniksa z ustreznimi pravnimi postopki in na način ter v rokih, ki jih določa davčna zakonodaja.
  • 8.
    UPRS Sodba III U 275/2016-9
    28.12.2017
    UP00008986
    - člen 11c.
    morsko ribištvo - dodelitev nepovratnih sredstev - javni razpis - razpisni pogoj - poseg v pričakovane pravice
    Pred objavo Javnega razpisa tožnik (na tej podlagi) ni pridobil nobenih pravic, po presoji sodišča pa tudi ne pravno varovanih upravičenih pričakovanj, kot zatrjuje. Pravico do sredstev bi tožnik pridobil šele z odločbo, s katero bi mu bila sredstva na podlagi Javnega razpisa dodeljena. Govoriti ni mogoče niti o tožnikovi pričakovani pravici. Le-ta je namreč ekvivalent pridobljeni pravici, loči ju zgolj časovna komponenta. Gre torej za situacije, ko je dejanski stan, na podlagi katerega pravni subjekt pridobi pravico, povsem določen; razlika je zgolj v tem, da je pridobljena pravica že nastala, pričakovana pa šele bo, pri čemer pa njen nastanek ni vprašljiv. Vsako pričakovanje pa (še) ni pričakovana pravica.
  • 9.
    UPRS Sodba I U 274/2017-8
    27.12.2017
    UP00010083
    ZDavP-2 člen 2, 2/3, 89. ZUP člen 260, 261-1.
    davek od dobička iz kapitala - obnova davčnega postopka - prodaja poslovnega deleža - razveljavitev pogodbe o prodaji - nova dejstva in novi dokazi
    Sporazum o razveljavitvi pogodbe je obstajal že v času odločanja prvostopenjskega organa. Zato je posledično napačno ugotovljeno dejansko stanje glede okoliščine, relevantne za presojo obnovitvenega razloga po 1. točki 260. člena ZUP, ki se v obravnavanem primeru subsidiarno uporablja (tretji odstavek 2. člena ZDavP-2)
  • 10.
    UPRS Sklep I U 2804/2017-4
    27.12.2017
    UP00007133
    ZUS-1 člen 2, 4, 36, 36/1, 36/1-6.
    javni razpis - imenovanje direktorja javnega zavoda - obvestilo - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
    Neuspeli javni razpis in z njim povezano obvestilo nimata nobenega vpliva na pravni položaj prijavljenih kandidatov. Rezultati javnega natečaja, ko ni bil izbran nihče, po presoji sodišča ne pomeni odločitve o tožnikovi pravici ali pravni koristi in iz tega sledi, da obravnavana tožba zoper obravnavano obvestilo ne more biti tožba v upravnem sporu o zakonitosti upravnega akta iz prvega odstavka 2. člena ZUS-1. Z obvestilom, ki se nanaša na tožnikovo kandidaturo, se dejansko tudi ni odločalo o tožnikovi pravici do zasedbe delovnega mesta, saj te izključne pravice nima.
  • 11.
    UPRS Sodba III U 247/2017-6
    22.12.2017
    UP00008906
    ZBPP člen 24.
    pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - kazenski postopek - zahteva za varstvo zakonitosti - očitno nerazumna zadeva
    Tretji odstavek 24. člena ZBPP organu za BPP nalaga, da vsaj v omejenem obsegu opravi vsebinski preizkus zadeve, kar je tožena stranka opravila na podlagi obrazložitve prvostopenjske in drugostopenjske sodne odločbe, izdanih v kazenskem postopku. Tožeča stranka želi z ZVZ uveljavljati razloge, ki jih je v kazenskem postopku že večkrat uveljavljala, in sicer prvič že v predlogu za izločitev dokazov pred predobravnavnim narokom, nato na predobravnavnem naroku, na glavni obravnavi ter končno tudi v pritožbi zoper sodbo prvostopnega sodišča, vendar z njimi ni uspela. Vsi njeni ugovori so bili obrazloženo zavrnjeni, kar je v konkretni zadevi odločilno dejstvo. Tožena stranka tako pri oceni izpolnjevanja pogojev za dodelitev BPP iz 24. člena ZBPP ni prekoračila zakonskega standarda očitnosti.
  • 12.
    UPRS Sodba III U 393/2016-18
    22.12.2017
    UP00009054
    ZKme-1 člen 42. - člen 14. ZUP člen 10.
    podpora za promocijo vina - odprava odločbe - povračilo upravičenih stroškov - za odločitev relevanten predpis - dokazna ocena
    Sodišče pritrjuje tožeči stranki, da FURS prehodnega postopka nadzora ni izvedel kot nadzorni postopek, pač pa kot postopek davčnega nadzora po določbah ZDavP-2. FURS je namreč preverjal, ali je tožeča stranka ravnala v skladu z 82. členom ZDDV-1 ter 21. in 22. SRS, pa četudi je bilo predmet preverjanja upoštevanje pravil skupnosti o podpori za promocijo vina na območju tretjih držav in ne spoštovanje davčnih predpisov. To ne pomeni, da FURS pregleda ne bi smel izvajati po določbah ZDavP-2, pač pa zgolj ne bi smel uporabiti drugih pravil od tam navedenih, torej zakonov, ki urejajo posamezne davke.
  • 13.
    UPRS Sodba I U 1780/2016-10
    21.12.2017
    UP00009237
    ZGO-1 člen 3a, 3a/1, 3a/2. ZCes-1 člen 97, 97/2, 3, 98, 99. ZUP člen 214, 214/1.
    gradbeno dovoljenje - soglasje za gradnjo - prostorski akt - občinska cesta - obrazložitev odločbe
    Zakonska ureditev pristojnemu organu pri odločanju o izdaji soglasja ne daje pooblastila za odločanje po prostem preudarku, saj so v njej navedeni kriteriji podrobno urejeni deloma v zakonu (prim. npr. 98. in 99. člen ZCes-1), deloma pa v podzakonskih aktih. Toženka je bila zato dolžna v obrazložitvi izpodbijane odločbe med drugim navesti, na katere določbe teh predpisov se opira njena odločba in razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločitev (četrta in peta točka prvega odstavka 214. člena ZUP).

    Kot je mogoče povzeti iz obrazložitve izpodbijane odločbe, je toženka svojo odločitev oprla izključno na OPN, kar bi v smislu kriterijev iz tretjega odstavka 97. člena ZCes-1 sicer lahko pomenilo varovanje širitve javne ceste zaradi prihodnjega razvoja prometa ter varovanje njenega videza, vendar pa ni navedla zakaj meni, da je obravnavana gradnja z vidika tega kriterija skladna s PUP. Skladnosti gradnje s preostalima dvema kriterijema, namreč z interesi varovanja občinske ceste in prometa na njej, toženka ni presojala, niti ni navedla, zakaj oziroma na podlagi katerih predpisov ta presoja v obravnavani zadevi ne pride v poštev.
  • 14.
    UPRS Sodba I U 2314/2017-13
    21.12.2017
    UP00014037
    ZBPP člen 41, 42.
    brezplačna pravna pomoč - prenehanje upravičenosti do brezplačne pravne pomoči - nespremenjeno dejansko stanje
    Iz obrazložitve izpodbijane odločbe ne izhaja, da bi šlo v tem primeru za naknadno spremenjene okoliščine, ki jih je potrebno razlagati v smislu, da je prišlo do povečanja tožnikovega premoženja. Tožena stranka v izpodbijani odločbi ne navaja, da bi tožnik po tem, ko mu je bila odobrena brezplačna pravna pomoč, naknadno pridobil še dodatno premoženje, niti mu ne očita lažnega prikazovanja ali zamolčanja podatkov. Glede na navedeno iz izpodbijane odločbe ne izhaja, da bi bili v obravnavanem primeru izpolnjeni pogoji za postopek po uradni dolžnosti iz 42. člena ZBPP, kakšna druga podlaga (razen splošne določbe prvega odstavka 41. člena ZBPP) pa ni navedena.
  • 15.
    UPRS Sodba I U 461/2017-17
    21.12.2017
    UP00014643
    ZGO-1 člen 62. ZUP člen 43, 43/2.
    gradbeno dovoljenje - stranki udeleženec - ugovori stranskega udeleženca - pravni interes
    Tožnica je v upravnem postopku sodelovala kot stranska udeleženka. Da pa je stranski udeleženec s svojimi ugovori v upravnem postopku lahko uspešen, je na njem, da na trditveni in dokazni ravni izkaže, da bo z odločbo upravnega organa njegov pravno varovani interes lahko neposredno prizadet. Sodišče ugotavlja, da tožnica tudi v tožbi ni zmogla tega bremena in ni pojasnila, v čem predvidena gradnja posega v njeno pravno sfero.
  • 16.
    UPRS Sklep II U 555/2017-10
    21.12.2017
    UP00007402
    ZUS-1 člen 32, 32/1. ZInfP člen 10, 10/3.
    zahteva za izdajo začasne odredbe - pogoji za izdajo začasne odredbe - informacije javnega značaja - suspenzivni učinek tožbe v upravnem sporu
    Organ, ki zoper odločbo Informacijskega pooblaščenca ni sprožil upravnega spora, je dolžan prosilcu skladno z odločbo Informacijskega pooblaščenca poslati zahtevani dokument, zadevo, dosje, register, evidenco ali dokumentarno gradivo. To pa s sklepanjem po nasprotnem (argumentum a contrario) pomeni, da zavezanec za dostop do informacij javnega značaja prosilcu ni dolžan poslati zahtevanih podatkov, če vloži tožbo zoper odločbo informacijskega pooblaščenca. Zakonodajalec je torej določil izjemo od splošnega pravila, določenega v prvem odstavku 32. člena ZUS-1, kar pomeni, da ima tožba zavezanca zoper odločitev informacijskega pooblaščenca suspenzivni učinek.
  • 17.
    UPRS Sodba I U 2196/2017-10
    21.12.2017
    UP00009435
    ZDen člen 10, 10/2.
    denacionalizacija - FIP - ustavna odločba - odškodnina od tuje države - upravičenost do odškodnine
    V obravnavnem primeru bi bilo mogoče presojo o tem, ali je imela pravna prednica tožnikov na podlagi predpisov, ki jih je za izvršitev FIP sprejela Republika Avstrija, pravico dobiti odškodnino za odvzeto premoženje, utemeljiti le na ugotovitvi, da bi odškodnino od Republike Avstrije tudi dobila, če bi jo uveljavljala.
  • 18.
    UPRS Sklep I U 2750/2017-8
    21.12.2017
    UP00008652
    Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 2, 2/c. ZMZ-1 člen 78, 78/2. Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito člen 2, 17, 18, 19, 26, 26/1. URS člen 34. ZUS-1 člen 4, 4/1, 66, 66/1, 66/2.
    subsidiarni upravni spor - mednarodna zaščita - pravice prosilcev za mednarodno zaščito - Dublinska uredba III
    Ker po ZMZ-1 in tudi po 1. odstavku 26. člena Direktive o sprejemu/2013 za začetek prenehanja pravic prosilca za mednarodno zaščito, ki je v postopku predaje po Dublinski uredbi/2013, ni predvidena izdaja posebnega upravnega akta, ima tožnik prav, da zoper zatrjevane kršitve pravic nima drugega učinkovitega sodnega varstva, kot tožbo na podlagi 1. odstavka 4. člena ZUS-1.

    Sodišče EU v zadevi CIMADE obravnava tudi institut "pravice ostati v državi članici" v kontekstu Dublinske uredbe/2003, in pojem dokončne odločitve ne veže na dokončno odločitev o tem, da država ne bo obravnavala prošnje, ampak jo veže na akt "dejanske predaje" prosilca za azil. Pojem "dokončne odločitve" iz člena 2.b) Direktive o sprejemu/2013 in iz člena 2.c) Dublinske uredbe/2013 je treba razlagati v smislu odločitve o dejanski predaji.

    V tožnikovo pravico do varstva človekovega dostojanstva je bilo poseženo z odtegnitvijo materialnih pogojev za sprejem in zdravstveno oskrbo.
  • 19.
    UPRS Sodba I U 2315/2017-10
    21.12.2017
    UP00008240
    ZBPP člen 42.
    brezplačna pravna pomoč - vračilo neupravičeno prejete brezplačne pravne pomoči - premoženje prosilca - sprememba premoženjskega stanja prosilca
    Iz obrazložitve, v kateri organ navaja, da se je "naknadno seznanil z okoliščinami, ki zahtevajo ponovno preverjanje izpolnjevanja materialnega kriterija" oziroma ki "porajajo dvom v upravičenost odobrene pravne pomoči", ne izhaja, da bi šlo v tem primeru za naknadno spremenjene okoliščine (povečanje tožnikovega premoženja).
  • 20.
    UPRS Sklep IV U 209/2017-9
    20.12.2017
    UP00007991
    ZUS-1 člen 2, 36.
    financiranje športa - kandidiranje članov sveta - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe - subsidiarni upravni spor
    Državni zbor imenuje in razrešuje člane Sveta Fundacije za šport v izvrševanju ustanoviteljskih pravic in obveznosti in ne v okviru upravne funkcije. Tudi sicer imenovanje, niti predlog za imenovanje, ne pomeni odločanja o materialnopravni pravici člana ali predlagatelja iz 10. člena ZLPLS. Iz ZLPLS ter določb Uredbe o postopku izbora članov Sveta Fundacije za financiranje športnih orgnaizacij v Republiki Sloveniji, ki ureja postopek izbora 14 predlogov članov Sveta Fundacije za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji namreč ne izhaja, da je biti imenovan za člana Sveta Fundacije za šport kandidatovo materialnopravno upravičenje, prav tako pa pravica kvalificiranih predlagateljev, da predlagajo člane, še ne pomeni tudi njihove pravice do imenovanja predlaganega kandidata, zaradi česar bi jo bilo mogoče varovati pred sodiščem v upravnem sporu.
  • 1
  • od 8
  • >
  • >>