Tožnica je vložila predlog za popravo sklepa oziroma dopolnitev sklepa. Po pozivu tožene stranke pa je vloženi predlog izrecno umaknila. Tožena stranka o tožničinem izrecnem umiku zahtevka ni izdala sklepa o ustavitvi postopka, tožnica pa se sklicuje na molk tožene stranke, vendar v postopku pri toženi stranki ni uveljavljala molka v skladu z določbami ZUP. V danem primeru procesne predpostavke za vložitev tožbe zaradi molka organa v smislu 28. člena ZUS-1 niso izpolnjene, zato je tožba preuranjena.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnine v naravi - ovire za vračilo v naravi - zazidano stavbno zemljišče - odškodnina - manjvrednost nepremičnin - namembnost zemljišča ob podržavljenju - vrednotenje zemljišč
Bistveno za razlago drugega odstavka 32. člena ZDen je, da so objekti, ki se uveljavljajo kot ovira za vrnitev v naravi, zgrajeni po podržavljenju oziroma jih ni zgradil denacionalizacijski upravičenec in mu zato niso bili podržavljeni.
stalno prebivališče - ugotavljanje dejanskega prebivališča - nezmožnost prebivanja na naslovu stalnega prebivališča zaradi ravnanja lastnika stanovanja
Med strankama ni sporno, da tožnik od 19. 7. 2005 dalje ne prebiva več v zadevnem stanovanju na naslovu X., v katerem prebiva od tedaj sedanji lastnik, ki je sin prejšnjega lastnika. Prav tako med strankama ni sporno, da tožnik prebiva na naslovu Y., na podlagi najemne pogodbe (sklenjene z lastnico navedenega stanovanja), ki jo je med trajanjem postopka upravnemu organu predložil sam tožnik. Sodišče zato kot neutemeljen in protispisen zavrača tožbeni očitek, da upravni organ ni ugotavljal obstoja pogojev za njegovo stalno prebivališče na naslovu Y. kar se tiče danega soglasja (oziroma volje) lastnikov nepremičnine na navedenem naslovu v smislu 3. točke 3. člena ZPPreb. Pač pa med strankama niti ni sporno, da tožnik nima soglasja lastnikov zadevnega stanovanja na naslovu X., kar je, med drugim, razvidno iz pravnomočnih sodnih odločb, ki jih je med trajanjem upravnega postopka predložil prijavitelj.
ZDen člen 14, 15, 15/3. ZUP člen 260, 260-1, 260-5, 265, 267, 267/1.
denacionalizacija - obnova postopka - predlog za obnovo postopka - novi dokazi
Z okoliščinami, ki jih predlog za obnovo postopka navaja, ni izkazan obstoj uveljavljanega obnovitvenega razloga iz 5. točke 260. člena ZUP, saj je bila denacionalizacijska odločba izdana na podlagi resničnih navedb upravičenke ter uradnih listin in izjav uradnih institucij. Glede uveljavljanega obnovitvenega razloga iz 1. točke 260. člena ZUP pa Sprememba pravil št. 52394/04, ki je bila predložena kot nov dokaz, ni tak dokaz, ki bi lahko pripeljal do drugačne odločbe, saj se pravila nanašajo na samo organizacijo D., niso pa pomembna za ugotavljanje pravnega nasledstva B. po D.
brezplačna pravna pomoč - razrešitev odvetnika - razrešitev novo postavljenega odvetnika iz razlogov na strani upravičenca - nezaupanje in nezadovoljstvo z odvetnikom
Najprej je bil razrešen odvetnik C.C. zaradi razlogov na strani tožnika. Pri odvetniku A.A. pa je prišlo do prekinitve medsebojnega sodelovanja (konflikt z odvetnikom oziroma nezaupanje in subjektivno nezadovoljstvo z odvetnikovim delom nedvomno predstavlja razlog, da odvetnik ne more več opravljati pravnega svetovanja in zastopanja v konkretni zadevi), zato je tožena stranka upravičeno sklepala, da učinkovito nadaljnje zastopanje tožnika ni več mogoče, za postavitev drugega odvetnika pa ni bilo pravne podlage, saj gre za že drugo razrešitev odvetnika iz razlogov na strani upravičenca.
dostop do informacij javnega značaja - informacija v obliki dokumenta - neobstoj dokumenta
Pri postopku za dostop do informacij javnega značaja je bistveno zgolj to, ali organ zaprošeni dokument ima ali pa ne, pri čemer ni bistven razlog, zakaj katerega od dokumentov nima.
kolektivno upravljanje avtorskih pravic - dovoljenje za kolektivno upravljanje - odprava in razveljavitev po nadzorstveni pravici - izrek dovoljenja za ničnega - aktivna legitimacija
Ker je upravni organ določbo 280. člena ZUP razlagal na način, ki ni ustavnopravno skladen, je kršil pravila postopka.
Priznavanje aktivne legitimacije le osebam s formalnim statusom stranke bi privedla do neenakega obravnavanja v primerjavi z osebami, ki tega položaja niso imele, kar pomeni kršitev drugega odstavka 14. člena Ustave RS.
Ker tožnica v postopku izdaje dovoljenja A. ni imela položaja stranke, kar niti ni sporno, razveljavitev tega dovoljenja po nadzorstveni pravici, ob upoštevanju določbe prvega odstavka 275. člena ZUP, ni upravičena uveljavljati.
omejitev gibanja tujcu - postopek odstranitve - nevarnost pobega
Osnovni pogoj za nastanitev v Centru za tujce je, da mora biti tujec v postopku odstranitve, hkrati pa mora obstajati bodisi nevarnost pobega bodisi okoliščina, da ni zapustil države v določenem roku ali pa neznana istovetnost. Pri tožniku obstaja nevarnost pobega, nima dovoljenja za prebivanje, bil je pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje ponarejanja listin in ker nima veljavnega osebnega dokumenta, tudi ni bilo mogoče nesporno ugotoviti njegove istovetnosti. Ugotovljeno je bilo tudi, da tožnika ni mogoče takoj odstraniti iz Republike Slovenije in je za uspešno izvedbo postopka o odstranitvi potrebna nastanitev v Centru za tujce.
Za obrazložitev nevarnosti pobega tujca je dovolj, da se ugotovi, ali obstajajo katere izmed okoliščin iz prvega odstavka 68. člena ZTuj-2 in ni potrebno še dodatno pojasnjevati, zakaj ta nevarnost obstaja, saj je pojem nevarnosti pobega definiran s samim zakonom.
fikcija vročitve - pritožba - pravočasnost pritožbe - začetek teka roka za vložitev pritožbe
Rok za vložitev pritožbe je začel teči naslednji dan po izteku petnajstdnevnega roka, v katerem bi lahko stranka na pošti v skladu s prejetim obvestilom prevzela odločbo.
Določba 8. bis člena Madridskega aranžmaja o mednarodnem registriranju znamk imetniku znamke ne nalaga, da bi moral o umiku zahteve za varstvo obvestiti neposredno državo, v kateri ne želi več varstva, temveč ga zavezuje, da to sporoči administraciji svoje države, ki to sporoči mednarodnemu uradu. Tožnica je z listinami, ki jih je predložila v upravnem sporu, dokazala, da je bil mednarodni urad obveščen o njenem umiku za varstvo zahteve v Republiki Sloveniji. Seznanjanje upravnega organa v Republiki Sloveniji pa po mnenju sodišča ne more bremeniti tožnice, ki je ravnala v skladu s postopkovnimi pravili za mednarodno registracijo znamk.
Iz podatkov v spisih je razvidno, da je imel tožnik v času odločanja na prvi stopnji pri davčnem uradu evidentirane davčne obveznosti za davke in prispevke iz naslova zaposlitve in dela, ki jim je potekel rok plačila. Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju je prvostopenjski organ pravilno odločil, da se tožniku, ker ni izpolnjen pogoj iz 6. točke drugega odstavka 27. člena ZZDT-1, izdaja delovnega dovoljenja za zaposlitev tujcev zavrne.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - navajanje neresničnih podatkov - zamolčanje podatkov
Tožnik je bil v času vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči zemljiškoknjižni solastnik nepremičnin, ki pa jih v svoji prošnji ni navedel. To potrjuje pravilnost ugotovitve tožene stranke, da je tožnik v svoji prošnji navedel neresnične podatke.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh
Organ za BPP je utemeljeno sklepal, da tožnik nima verjetnega izgleda za uspeh s tožbo zoper odločbo organa za BPP Okrožnega sodišča v Ljubljani in je imel v prvem odstavku 24. člena ZBPP podlago za zavrnitev njegove prošnje, saj tožnik ni navedel nobenih konkretnih dejstev, ki bi ugotovitve iz izpodbijane odločbe lahko omajale. Če ni izkazan niti utemeljen sum storitve kaznivega dejanja, kazenskega postopka namreč ni smotrno voditi.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - denarna socialna pomoč
Prosilec tudi v primeru, ko prejema denarno socialno pomoč in so njegovi dohodki manjši od predpisanega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, ni upravičen do brezplačne pravne pomoči, če ima premoženje ali prihranke, katerih vrednost presega 13.780,00 EUR.
ZVis člen 57. Statut Univerze v Mariboru člen 190, 198.
javni uslužbenec - visokošolski učitelji - habilitacijski postopek - izvolitev v naziv docent - pogoji za izvolitev v naziv - zavrnitev soglasja senata univerze - obrazložitev odločitve
Izpodbijana odločitev temelji na ugotovitvi, da senat univerze tožnici ni dal soglasja prvo izvolitev v naziv docentka. Takšna odločitev je volilna odločitev in njena obrazložitev ne more segati preko formalnih razlogov o načinu glasovanja in kakšen volilni izid je bil dosežen.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh
Dejanske okoliščine, ki so bile v predmetnem postopku podlaga za izdajo izpodbijane odločbe, po presoji sodišča kažejo prepričljivo, to je z vidika dejanskega stanja in pravnih podlag, da zadeva ne bi imela izgleda za uspeh.
brezplačna pravna pomoč - odmera stroškov in nagrade odvetniku - prevzemnik odvetniške pisarne - upravičenost za vložitev zahtevka za plačilo stroškov brezplačne pravne pomoči
Prevzemnik odvetniške pisarne, ki z odločbo pristojnega organa ni bil določen za izvajalca brezplačne pravne pomoči upravičencu, ne more vložiti zahtevka za plačilo stroškov za opravljene storitve, ki jih je po odločbah pristojnega organa opravil izvajalec.
Ob upoštevanju, da gre za enostopenjski postopek, bi organ smel svojo odločitev spremeniti le, če bi bili za to podani pogoji, določeni za uveljavljanje izrednih pravnih sredstev, vendar pa sprememba razlogov v obrazložitvi odločbe ne pomeni spremembe odločitve. Prav tako pa tudi ne gre za očitno pomoto, ki bi od organa terjala poseg v razloge obrazložitve, temveč za vsebinsko spremembo razlogov, ki so vplivali na odločitev.
Razpis za sofinanciranje stroškov prve zaposlitve brezposelne osebe z visoko ali univerzitetno izobrazbo v Mestni občini Maribor za leto 2010 točka II. ZOdv člen 1, 36.
javni razpis - sofinanciranje prve zaposlitve brezposelne osebe - pogoji za prijavo na javni razpis - upravičenci do sofinanciranja - pojem podjetnika - odvetnik
Člen 36 ZOdv glede ustanovitve in poslovanja odvetniške družbe napotuje na subsidiarno uporabo predpisov o gospodarskih družbah, vendar le, če ni z ZOdv drugače določeno. Navedeno pa ne omogoča zaključka, da se odvetniki ukvarjajo z gospodarsko dejavnostjo po zakonu, ki ureja gospodarske družbe.
Iz določb ZZ in ZUJIK izhaja, da pri izbiri direktorja javnega zavoda ne gre za odločanje o pravici do imenovanja. Organ, ki je pristojen za imenovanje, ima tako pravico proste presoje, katerega izmed kandidatov, ki izpolnjujejo pogoje in je ocenjen kot primeren, bo imenoval. Odločitev je v tem pogledu prosta in vezana le z namenom danega pooblastila. Zaradi navedenega je tudi sodno varstvo neizbranemu kandidatu zagotovljeno v omejenem obsegu in sicer le zaradi bistvenih kršitev razpisnega postopka ali da izbrani kandidat ne izpolnjuje predpisanih pogojev.