Ob upoštevanju, da gre za enostopenjski postopek, bi organ smel svojo odločitev spremeniti le, če bi bili za to podani pogoji, določeni za uveljavljanje izrednih pravnih sredstev, vendar pa sprememba razlogov v obrazložitvi odločbe ne pomeni spremembe odločitve. Prav tako pa tudi ne gre za očitno pomoto, ki bi od organa terjala poseg v razloge obrazložitve, temveč za vsebinsko spremembo razlogov, ki so vplivali na odločitev.
mednarodna zaščita - varna tretja država - obrazložitev prostega preudarka - omejitev gibanja prosilcu za azil - zagotovitev predaje prosilca varni tretji državi
Izpodbijano dejanje ni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.
ZDavP člen 112. ZDDPO člen 54, 55. ZUP člen 6. ZFPPod člen 27. ZGD člen 394.
davek od dobička pravnih oseb - odmera davka od dobička pravnih oseb - izbris družbe iz sodnega registra po vložitvi pritožbe - pravni nasledniki izbrisane družbe - zastaranje - za odločanje relevantni predpis - retroaktivnost
v obravnavanem primeru, v katerem je bila obveznost po izpodbijani odločbi naložena izbrisani pravni osebi, ki je prenehala obstajati po vložitvi pritožbe, je obstoj pravnih naslednikov izbrisane družbe pravno relevanten le za presojo pogojev za nadaljevanje pritožbenega postopka, v katerem se presoja pravilnost in zakonitost odločbe o odmeri davčne obveznosti izbrisane pravne osebe. Vprašanje, ali je toženka v zadevi na podlagi določb ZFPPod v zvezi s 394. členom ZGD prekludirana, ni odvisno od procesnih dejanj, ki jih je opravila v postopku s pravnimi sredstvi zoper izpodbijano odmerno odločbo, temveč (ob upoštevanju zakonske ureditve, po kateri pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve) od davčne izvršbe oziroma uradnih dejanj davčnega organa pred izdajo sklepa o dovolitvi izvršbe. Načina uveljavljanja terjatev zakon ne določa. Zato je po presoji sodišča potrebna aktivnost upnika (v konkretnem primeru davčnega organa) v smeri uveljavljanja terjatve zoper družbenike izbrisane družbe.
V davčnih zadevah se glede ugotavljanja davčne osnove, davčne stopnje in opredelitve davčnega zavezanca praviloma (če zakon ne določa drugače) uporabi materialni zakon, ki je veljal v času nastanka davčne obveznosti. To je izjema od splošnega pravila iz prvega odstavka 6. člena ZUP, ki pa jo je treba razlagati ozko in je za vprašanje zastaranja odmere davka ni dopustno uporabiti. V tem pogledu se, če zakon ne določa drugače, uporabi zakon, ki je veljal v času odločanja na prvi stopnji. Pri tem očitki o retroaktivni uporabi ZDavP niso utemeljeni. Določbe o zastaranju po ZDavP so enake kot tiste po ZDDPO, ki so z prenehale veljati s pričetkom uporabe ZDavP, tako glede splošnega relativnega zastaralnega roka kot glede teka zastaranja in absolutnega zastaralnega roka 10 let. Odmerna odločba je bila izdana po uveljavitvi in po začetku uporabe ZDavP, zato ni mogoče govoriti o položaju, ko bi ZDavP spreminjajoče posegel v dejansko stanje, ki bi v celoti pripadalo preteklosti. Šlo bi lahko kvečjemu za primer neprave retroaktivnosti, ker novi zakon v določeni meri vpliva na zatečena, toda še ne zaključena pravna stanja. Zakonitost odmere davčne obveznosti je zato odvisna izključno od vprašanja, ali je pravica do odmere davka po določbah ZDDPO zastarala pred uveljavitvijo ZDavP. Pravice, ki je prenehala na podlagi prej veljavnega zakona namreč z novim zakonom ni dopustno ponovno (retroaktivno) vzpostaviti. V tem pogledu sodišče ugotavlja, da obveznost do uveljavitve ZDavP ni zastarala, zato ni ovire za uporabo (nove) specialne določbe o zastaranju po 112. člena ZDavP.
gradbeno dovoljenje - nezahtevni objekt - pomožni kmetijski objekt - skladnost gradnje s prostorskim aktom
Obravnavano zemljišče leži na drugem območju kmetijskih zemljišč, ki po veljavnem prostorskem aktu ni predvideno kot območje za ljubiteljsko kmetijsko proizvodnjo, zaradi česar postavitev pomožnih kmetijskih objektov na tem območju ni dopustna.
stalno prebivališče - ugotavljanje dejanskega prebivališča - začetek postopka po uradni dolžnosti - načelo zaslišanja stranke - prosta presoja dokazov
V konkretnem primeru pristojni organ ni sam „podvomil“, da tožniki stalno ne prebivajo v naselju oziroma na naslovu, kjer imajo prijavljeno stalno prebivališče, ampak je bil „obveščen“ s strani prijavitelja (Center za socialno delo), da tožniki tam ne prebivajo stalno. V obeh primerih je sicer legitimen javni interes za začetek postopka podan, kajti v javnem interesu je, da register stalnega prebivalstva v čim večji meri odraža dejansko stanje, kar nedvomno pomembno prispeva k redu in varnosti v širšem pomenu besede (34. člen URS). V konkretnem primeru pa niti prvostopenjski organ niti tožena stranka nista ugotovila kakšnih posebnih elementov javnega interesa za poseg v ustavno pravico tožnikov do svobodne izbire prebivališča (32. člen URS), saj nista ugotovila, da bi prijava stalnega prebivališča tožnikov posegala v pravico prijavitelja ali koga drugega, ki je vpleten v zadevo, do izbire prebivališča ali varstva zasebnosti na spornem naslovu.
fikcija vročitve - pritožba - pravočasnost pritožbe - začetek teka roka za vložitev pritožbe
Rok za vložitev pritožbe je začel teči naslednji dan po izteku petnajstdnevnega roka, v katerem bi lahko stranka na pošti v skladu s prejetim obvestilom prevzela odločbo.
pooblastilo za zastopanje - preklic pooblastila - vročitev odločbe
Kot je pravilno ugotovil že drugostopenjski organ, v spisu ni nobene listine, ki bi kazala na preklic pooblastila s strani tožeče stranke svojemu pooblaščencu. Glede na to je prvostopenjski organ ravnal pravilno, ko je odločbo vročil subjektu, za katerega je imel v spisu izkazano, da je pooblaščenec tožeče stranke.
kolektivno upravljanje avtorskih pravic - dovoljenje za kolektivno upravljanje - odprava in razveljavitev po nadzorstveni pravici - izrek dovoljenja za ničnega - aktivna legitimacija
Ker je upravni organ določbo 280. člena ZUP razlagal na način, ki ni ustavnopravno skladen, je kršil pravila postopka.
Priznavanje aktivne legitimacije le osebam s formalnim statusom stranke bi privedla do neenakega obravnavanja v primerjavi z osebami, ki tega položaja niso imele, kar pomeni kršitev drugega odstavka 14. člena Ustave RS.
Ker tožnica v postopku izdaje dovoljenja A. ni imela položaja stranke, kar niti ni sporno, razveljavitev tega dovoljenja po nadzorstveni pravici, ob upoštevanju določbe prvega odstavka 275. člena ZUP, ni upravičena uveljavljati.
stalno prebivališče - ugotavljanje dejanskega prebivališča - nezmožnost prebivanja na naslovu stalnega prebivališča zaradi ravnanja lastnika stanovanja
Med strankama ni sporno, da tožnik od 19. 7. 2005 dalje ne prebiva več v zadevnem stanovanju na naslovu X., v katerem prebiva od tedaj sedanji lastnik, ki je sin prejšnjega lastnika. Prav tako med strankama ni sporno, da tožnik prebiva na naslovu Y., na podlagi najemne pogodbe (sklenjene z lastnico navedenega stanovanja), ki jo je med trajanjem postopka upravnemu organu predložil sam tožnik. Sodišče zato kot neutemeljen in protispisen zavrača tožbeni očitek, da upravni organ ni ugotavljal obstoja pogojev za njegovo stalno prebivališče na naslovu Y. kar se tiče danega soglasja (oziroma volje) lastnikov nepremičnine na navedenem naslovu v smislu 3. točke 3. člena ZPPreb. Pač pa med strankama niti ni sporno, da tožnik nima soglasja lastnikov zadevnega stanovanja na naslovu X., kar je, med drugim, razvidno iz pravnomočnih sodnih odločb, ki jih je med trajanjem upravnega postopka predložil prijavitelj.
Tožnica je vložila predlog za popravo sklepa oziroma dopolnitev sklepa. Po pozivu tožene stranke pa je vloženi predlog izrecno umaknila. Tožena stranka o tožničinem izrecnem umiku zahtevka ni izdala sklepa o ustavitvi postopka, tožnica pa se sklicuje na molk tožene stranke, vendar v postopku pri toženi stranki ni uveljavljala molka v skladu z določbami ZUP. V danem primeru procesne predpostavke za vložitev tožbe zaradi molka organa v smislu 28. člena ZUS-1 niso izpolnjene, zato je tožba preuranjena.
ZVis člen 57. Statut Univerze v Mariboru člen 190, 198.
javni uslužbenec - visokošolski učitelji - habilitacijski postopek - izvolitev v naziv docent - pogoji za izvolitev v naziv - zavrnitev soglasja senata univerze - obrazložitev odločitve
Izpodbijana odločitev temelji na ugotovitvi, da senat univerze tožnici ni dal soglasja prvo izvolitev v naziv docentka. Takšna odločitev je volilna odločitev in njena obrazložitev ne more segati preko formalnih razlogov o načinu glasovanja in kakšen volilni izid je bil dosežen.
omejitev gibanja tujcu - postopek odstranitve - nevarnost pobega
Osnovni pogoj za nastanitev v Centru za tujce je, da mora biti tujec v postopku odstranitve, hkrati pa mora obstajati bodisi nevarnost pobega bodisi okoliščina, da ni zapustil države v določenem roku ali pa neznana istovetnost. Pri tožniku obstaja nevarnost pobega, nima dovoljenja za prebivanje, bil je pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje ponarejanja listin in ker nima veljavnega osebnega dokumenta, tudi ni bilo mogoče nesporno ugotoviti njegove istovetnosti. Ugotovljeno je bilo tudi, da tožnika ni mogoče takoj odstraniti iz Republike Slovenije in je za uspešno izvedbo postopka o odstranitvi potrebna nastanitev v Centru za tujce.
Za obrazložitev nevarnosti pobega tujca je dovolj, da se ugotovi, ali obstajajo katere izmed okoliščin iz prvega odstavka 68. člena ZTuj-2 in ni potrebno še dodatno pojasnjevati, zakaj ta nevarnost obstaja, saj je pojem nevarnosti pobega definiran s samim zakonom.
brezplačna pravna pomoč - razrešitev odvetnika - razrešitev novo postavljenega odvetnika iz razlogov na strani upravičenca - nezaupanje in nezadovoljstvo z odvetnikom
Najprej je bil razrešen odvetnik C.C. zaradi razlogov na strani tožnika. Pri odvetniku A.A. pa je prišlo do prekinitve medsebojnega sodelovanja (konflikt z odvetnikom oziroma nezaupanje in subjektivno nezadovoljstvo z odvetnikovim delom nedvomno predstavlja razlog, da odvetnik ne more več opravljati pravnega svetovanja in zastopanja v konkretni zadevi), zato je tožena stranka upravičeno sklepala, da učinkovito nadaljnje zastopanje tožnika ni več mogoče, za postavitev drugega odvetnika pa ni bilo pravne podlage, saj gre za že drugo razrešitev odvetnika iz razlogov na strani upravičenca.
dostop do informacij javnega značaja - informacija v obliki dokumenta - neobstoj dokumenta
Pri postopku za dostop do informacij javnega značaja je bistveno zgolj to, ali organ zaprošeni dokument ima ali pa ne, pri čemer ni bistven razlog, zakaj katerega od dokumentov nima.
upravna izvršba - izvršba po drugih osebah - plačilo stroškov upravne izvršbe - specifikacija stroškov - obrazložitev odločbe
Na podlagi sklepa o začasnem obračunu stroškov upravne izvršbe ni mogoče ugotoviti, ali so bili stroški izvršbe potrebni in če so sploh nastali. Izpodbijanega sklepa zato ni mogoče preizkusiti.
ZDen člen 14, 15, 15/3. ZUP člen 260, 260-1, 260-5, 265, 267, 267/1.
denacionalizacija - obnova postopka - predlog za obnovo postopka - novi dokazi
Z okoliščinami, ki jih predlog za obnovo postopka navaja, ni izkazan obstoj uveljavljanega obnovitvenega razloga iz 5. točke 260. člena ZUP, saj je bila denacionalizacijska odločba izdana na podlagi resničnih navedb upravičenke ter uradnih listin in izjav uradnih institucij. Glede uveljavljanega obnovitvenega razloga iz 1. točke 260. člena ZUP pa Sprememba pravil št. 52394/04, ki je bila predložena kot nov dokaz, ni tak dokaz, ki bi lahko pripeljal do drugačne odločbe, saj se pravila nanašajo na samo organizacijo D., niso pa pomembna za ugotavljanje pravnega nasledstva B. po D.
Glede na 4. točko javnega razpisa o nerazporejenosti sredstev le v primeru, če ne zadoščajo za pokrivanje celotnega načrtovanega sofinanciranja iz naslednje finančne konstrukcije, upravičene do sofinanciranja ter zaključek upravnega organa, da je vloga tožnice zavrnjena, ker so bile do sofinanciranja upravičene le vloge, uvrščene do vključno 12. mesta, ki so presegle prag števila točk in so zanje hkrati zadostovala razpisana sredstva, sodišče tega tožbenega ugovora ne more preizkusiti in so v tem delu dejstva v bistvenih točkah ostala neugotovljena. V primeru, če bi se tožničine navedbe izkazale za točne, bi to lahko pomenilo drugačno odločitev, kot je sedaj izpodbijana odločitev, zaradi česar je treba izpodbijani akt že iz tega razloga odpraviti.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - navajanje neresničnih podatkov - lastništvo vrednostnih papirjev - izplačilo obveznic
Iz izpisa iz registra KDD izhaja, da je tožnica lastnica več vrednostnih papirjev, vendar pa je k tožbi priložila dopis SOD d.d., iz katerega je razvidno, da je navedena družba obveznice tožnici v celoti izplačala. Navedeno kaže na to, da tožnica v času, ko je vložila vlogo in podala pisno izjavo o premoženjskem stanju, ni bila več lastnica vrednostnih papirjev.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - denarna socialna pomoč
Prosilec tudi v primeru, ko prejema denarno socialno pomoč in so njegovi dohodki manjši od predpisanega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, ni upravičen do brezplačne pravne pomoči, če ima premoženje ali prihranke, katerih vrednost presega 13.780,00 EUR.
Razpis za sofinanciranje stroškov prve zaposlitve brezposelne osebe z visoko ali univerzitetno izobrazbo v Mestni občini Maribor za leto 2010 točka II. ZOdv člen 1, 36.
javni razpis - sofinanciranje prve zaposlitve brezposelne osebe - pogoji za prijavo na javni razpis - upravičenci do sofinanciranja - pojem podjetnika - odvetnik
Člen 36 ZOdv glede ustanovitve in poslovanja odvetniške družbe napotuje na subsidiarno uporabo predpisov o gospodarskih družbah, vendar le, če ni z ZOdv drugače določeno. Navedeno pa ne omogoča zaključka, da se odvetniki ukvarjajo z gospodarsko dejavnostjo po zakonu, ki ureja gospodarske družbe.