brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - očitno nerazumna zadeva - izvršilni postopek - stranka v postopku
Tožnica ne izpolnjuje pogojev iz 24. člena ZBPP za dodelitev brezplačne pravne pomoči, saj v predmetni izvršilni zadevi ni stranka postopka (niti upnica niti dolžnica), v tožbi in v predlogu za dodelitev brezplačne pravne pomoči pa tudi ne pojasnjuje, v čem naj bi bil njen interes za udeležbo v zadevi.
mednarodna zaščita - redni postopek - zavrnitev prošnje v rednem postopku - krvno maščevanje - pripadnost določeni družbeni skupini - severni del Iraka - sodni preizkus zakonitosti ocene neverodostojnosti prosilca - kriteriji za oceno informacij o stanju v izvorni državi
Krvno maščevanje med družinami ali klani je lahko podlaga za preganjanje v smislu pripadnosti določeni družbeni skupini. Tožnik zatrjuje, da je preganjan s strani plemena, ki je v krvnem maščevanju s tožnikovim plemenom in družino, torej preganjan s strani nedržavnega subjekta v smislu 24. člena ZMZ.
Sodni preizkus zakonitosti ocene neverodostojnosti tožnika sestoji iz treh strukturnih elementov oziroma kriterijev: notranja (ne)konsistentnost prosilčevih izjav, zunanja (ne)konsistentnost in presoja ali je mogoče priznati verjetnost obstoja dogodkov, kot jih je prosilec opisal.
Kriteriji za oceno informacij o stanju v izvornih državah po pravu EU se ujemajo s kriteriji po sodbi ESČP v zadevi N.A proti Veliki Britaniji, še bolj natančno pa so razdelani v smernicah Mednarodnega združenja sodnikov za področje azilnega prava.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - zagovornik v kazenskem postopku - načelo pravičnosti - postavitev zagovornika po uradni dolžnosti
Tožena stranka je pravilno zaključila, da konkretne okoliščine ne kažejo, da bo tožnici pošten kazenski postopek zagotovljen le, če bo imela zagovornika. Poleg tega pa četrti odstavek 70. člena ZKP predsedniku sodišča nalaga, da po uradni dolžnosti tekom kazenskega postopka postavi zagovornika, če se ugotovi, da je obdolženec nezmožen, da bi se sam uspešno branil.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - merila za odmero - namembnost zemljišča - zapuščeni objekt - nezakonitost določb občinskega odloka o odmeri nadomestila - nastanek obveznosti - načelo zaslišanja stranke
Določbi občinskega odloka, ki kot kriterij za odmero NUSZ glede namembnosti zemljišča določata zapuščenost objekta, sta v nasprotju z merili ZSZ/84 za predpisovanje NUSZ. Z navedenim kriterijem se namreč določa predmet dajatve, ki nima zveze z lastnostmi stavbnega zemljišča in njegovo namembnostjo in zato pomenijo spreminjanje nadomestila v druge vrste dajatev – v neke vrste kazen za neuporabo in nevzdrževanje objektov in zemljišč.
Če se pooblaščenec vabilu ni odzval in ni predložil svojih dokazov, to še ne pomeni, da upravni organ zavezanca ni dolžan seznaniti z dejstvi, ki so pomembna za odločitev.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - legalizacija objekta - skladnost dejansko zgrajenega objekta s prostorskim aktom
Vprašanje, ali je dejansko zgrajeni objekt res tak, kot je bilo dovoljeno z gradbenim dovoljenjem, torej ali gre za neskladno ali nelegalno gradnjo, ni predmet postopka za izdajo gradbenega dovoljenja, temveč morebitnih inšpekcijskih postopkov.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - ukrep okoljskega inšpektorja - podaljšanje roka za izpolnitev obveznosti - zavrženje tožbe
Rok za izpolnitev obveznosti iz inšpekcijske odločbe ni procesni rok, ker se ne nanaša na opravljanje dejanj v postopku, ampak je o njem odločeno že z inšpekcijsko odločbo, saj se nanaša na samo obveznost, naloženo z inšpekcijskim ukrepom. Tako določen rok je zato mogoče izpodbijati le v okviru pravnih sredstev zoper odločbo, torej zoper izvršilni naslov, njegovega podaljšanja pa ni mogoče doseči na podlagi določb 99. člena ZUP.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - mehanska odpornost in stabilnost - presoja strokovnih rešitev projektne dokumentacije - zaščitni ukrepi za varstvo brežin in gradbene jame
V projektiranje in projektno dokumentacijo zaradi odgovornosti za strokovne rešitve ne upravni organ ne sodišče ne moreta posegati. Zato tudi tožnikovi ugovori, ki se nanašajo na strokovna vprašanja geomehanike, v obravnavani zadevi ne morejo biti pravno odločilni. Gre za zahtevna strokovna vprašanja, ki so predmet tehnično strokovnih študij, rešitve teh vprašanj, ki so vsebovane v gradbeni dokumentaciji, ki jo lahko izdelujejo le pooblaščene organizacije in pooblaščeni projektanti, pa lahko preverjajo le za to usposobljeni in pooblaščeni revidenti.
brezplačna pravna pomoč - očitno nerazumna zadeva - oblika brezplačne pravne pomoči - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Upravni organ je na podlagi vsebinskega pogoja zavrnil tožnikovo prošnjo v celoti, ne da bi ugotavljal izpolnjevanje pogojev za dodelitev BPP tudi za postopek na drugi stopnji, kar pomeni, da je bilo dejansko stanje v zadevi nepopolno ugotovljeno.
gradbeno dovoljenje - ničnost odločbe - predlog za izrek odločbe za nično - ničnostni razlogi
Predlog za izrek ničnosti odločbe je izredno pravno sredstvo, zato morajo biti v zahtevi navedeni razlogi konkretizirani do te mere, da omogočajo njihov preizkus.
stalno prebivališče - ugotavljanje dejanskega prebivališča - začetek postopka po uradni dolžnosti - ugotavljanje namena prebivanja v določenem kraju - prosta presoja dokazov
Prebivališče oziroma stalno prebivališče je naselje, kjer se posameznik naseli z „namenom“, da v njem prebiva; gre za naselje, kjer posameznik dejansko prebiva in je to naselje središče njegovih življenjskih interesov. Ker je treba torej v tovrstnih postopkih ugotavljati „interes“ in „namen“ posameznika, je hkrati treba tudi (zlasti v primerih, ko v zvezi z določeno nepremičnino potekajo spori med več osebami v civilnem oziroma drugih postopkih), s popolno zanesljivostjo ugotoviti voljo posameznika in mu dati možnost, da to voljo (in druge relevantne okoliščine) dokazuje. V konkretnem primeru pa prvostopenjski organ vseh dejstev, navedenih v izpovedbi tožnika glede izkazovanja njegovega „interesa“ in „namena“, ki jih je jasno opredeljeno in argumentirano navedel, ko je bil na zapisnik ustno zaslišan kot stranka, podkrepil pa jih je tudi z listinami, sploh ni vključil v dokazno oceno.
ZGO-1 člen 66, 66/1, 66/1-6. Pravilnik o projektni dokumentaciji člen 25. Pravilnik o geodetskem načrtu člen 2, 2/2, 6, 6/1.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - pravica graditi - parcelne meje - geodetski načrt
Geodetski načrt mora glede prikaza parcelnih mej temeljiti na podatkih zemljiškega katastra. Iz certifikata h geodetskemu načrtu, ki se nahaja v PGD, in s katerim je odgovorni geodet v skladu s prvim odstavkom 5. člena Pravilnika o geodetskem načrtu potrdil skladnost geodetskega načrta s predpisi, ki urejajo graditev objektov in urejanje prostora oz. drugimi predpisi, ki določajo izdelavo geodetskega načrta in z namenom njegove uporabe, je potrjeno, da so podatki o zemljiških parcelah vzeti iz digitalnega katastrskega načrta GURS. Po tako prikazani meji pa ni dvoma, da objekt investitorjev v celoti leži na njunem zemljišču.
Zgolj dejstvo, da meja ni urejena in je njen prikaz informativne narave, še ne pomeni, da sporni objekt sega tudi na tožnikovo parcelo.
ZUP člen 1, 1/2. ZUS-1 člen 17, 17/5, 36, 36/1, 36/1-6.
sofinanciranje iz javnih sredstev - nepovratna sredstva - koriščenje sredstev iz evropskega sklada - javno pooblastilo za opravljanje upravnih nalog - ocenjevanje in izbira projektov
Glede na določbe ZDU-1 je javno pooblastilo za opravljanje javnih nalog osebi javnega prava, ki ni upravni organ, niti javna agencija, ustanovljena za opravljanje upravnih nalog, lahko dano le z zakonom ali na podlagi zakona, ne pa na podlagi odločbe o dodelitvi statusa delujoče LAS, kot je to v obravnavanem primeru. Tudi sicer ocenjevanje in izbira projektov ne pomeni odločanja o upravičenju do nepovratnih sredstev. Zato izpodbijano obvestilo in odločba ne pomenita odločitve o tožnikovi pravici.
denarna socialna pomoč - odpis neupravičeno prejete denarne socialne pomoči - merila za odpis
Možnost oziroma nemožnost za izboljšanje materialnega pravnega položaja ni navedena med merili za odpis dolga, zato je toženka s tem, ko je sporno odločitev oprla na merilo, ki ga predpisi ne določajo, ni pa ugotavljala meril, ki jih predpisi določajo, kršila materialno pravo, zaradi česar je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
gradbeno dovoljenje - obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenja - mejaš - pravni interes za obnovo postopka - načelo zaslišanja stranke
Zgolj dejstvo, da je nekdo lastnik sosednje nepremičnine, še ne izkazuje tudi pravne koristi in s tem pravice do sodelovanja v postopku, ki je bil uveden na zahtevo tretjega, če pri tem konkretno ne navede, katero neposredno, na zakon ali drug predpis oprto osebno korist bo s sodelovanjem v konkretnem postopku varoval.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh
Organ za BPP je utemeljeno sklepal, da tožnik nima verjetnega izgleda za uspeh s tožbo zoper odločbo organa za BPP Okrožnega sodišča v Ljubljani in je imel v prvem odstavku 24. člena ZBPP podlago za zavrnitev njegove prošnje, saj tožnik ni navedel nobenih konkretnih dejstev, ki bi ugotovitve iz izpodbijane odločbe lahko omajale. Če ni izkazan niti utemeljen sum storitve kaznivega dejanja, kazenskega postopka namreč ni smotrno voditi.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - navajanje neresničnih podatkov - zamolčanje podatkov
Tožnik je bil v času vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči zemljiškoknjižni solastnik nepremičnin, ki pa jih v svoji prošnji ni navedel. To potrjuje pravilnost ugotovitve tožene stranke, da je tožnik v svoji prošnji navedel neresnične podatke.
Glede na 4. točko javnega razpisa o nerazporejenosti sredstev le v primeru, če ne zadoščajo za pokrivanje celotnega načrtovanega sofinanciranja iz naslednje finančne konstrukcije, upravičene do sofinanciranja ter zaključek upravnega organa, da je vloga tožnice zavrnjena, ker so bile do sofinanciranja upravičene le vloge, uvrščene do vključno 12. mesta, ki so presegle prag števila točk in so zanje hkrati zadostovala razpisana sredstva, sodišče tega tožbenega ugovora ne more preizkusiti in so v tem delu dejstva v bistvenih točkah ostala neugotovljena. V primeru, če bi se tožničine navedbe izkazale za točne, bi to lahko pomenilo drugačno odločitev, kot je sedaj izpodbijana odločitev, zaradi česar je treba izpodbijani akt že iz tega razloga odpraviti.
brezplačna pravna pomoč - razrešitev odvetnika - razrešitev novo postavljenega odvetnika iz razlogov na strani upravičenca - nezaupanje in nezadovoljstvo z odvetnikom
Najprej je bil razrešen odvetnik C.C. zaradi razlogov na strani tožnika. Pri odvetniku A.A. pa je prišlo do prekinitve medsebojnega sodelovanja (konflikt z odvetnikom oziroma nezaupanje in subjektivno nezadovoljstvo z odvetnikovim delom nedvomno predstavlja razlog, da odvetnik ne more več opravljati pravnega svetovanja in zastopanja v konkretni zadevi), zato je tožena stranka upravičeno sklepala, da učinkovito nadaljnje zastopanje tožnika ni več mogoče, za postavitev drugega odvetnika pa ni bilo pravne podlage, saj gre za že drugo razrešitev odvetnika iz razlogov na strani upravičenca.
dostop do informacij javnega značaja - informacija v obliki dokumenta - neobstoj dokumenta
Pri postopku za dostop do informacij javnega značaja je bistveno zgolj to, ali organ zaprošeni dokument ima ali pa ne, pri čemer ni bistven razlog, zakaj katerega od dokumentov nima.
ZOFVI člen 34. ZUP člen 9, 9/1, 138, 138/1, 214, 214/1, 214/1-4.
javni socialno varstveni zavod - vpis v razvid za izvajanje posebnega programa vzgoje in izobraževanja - vpis v razvid za izvajanje prilagojenega programa za predšolske otroke - obrazložitev odločbe - načelo zaslišanja stranke
Šele v odgovoru na tožbo tožena stranka navaja konkretne člene iz ZOFVI. Tako opremljena obrazložitev otežuje možnost presoje njene zakonitosti v upravnem sporu, vendar pa je podan očiten razlog za ugoditev tožbe zaradi tega, ker tožena stranka tožnici ni dala možnosti, da se pred izdajo odločbe izreče o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev (1. odstavek 9. člena in 1. odstavek 138. člena ZUP). Tako je tožeča stranka šele v upravnem sporu, ki je namenjen preizkusu zakonitosti upravnega akta, ne pa upravnemu odločanju, dobila priložnost, da navaja določena dejstva in okoliščine, ki so po presoji sodišča pomembne za odločitev; to pomeni, da je podana bistvena kršitev določb postopka, zaradi česar je tudi dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.