Uredba o plačilih za ukrepe osi 2 iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2009-2013 člen 24.
neposredna plačila v kmetijstvu - obtežba z živino na kmetijskem gospodarstvu - vloga za dodelitev sredstev - napaka pri izpolnitvi obrazca vloge
Iz podatkov spisa, s katerimi je razpolagal prvostopenjski organ, ni izhajalo drugačno dejansko stanje, kot je bilo navedeno v obrazcu B in D vloge, zato ni bilo potrebe po dodatnem razjasnjevanju in ugotavljanju dejanskega stanja.
priglasitev pirotehničnih izdelkov - začasno potrdilo o priglasitvi - obnova postopka - nova dejstva
V konkretnem primeru gre za specifično situacijo, kjer je tožena stranka dejansko stanje v prvotnem postopku, na podlagi izrecne določbe 51. člena ZEPI, ugotavljala le na podlagi listin in potrdil, ki jih je v postopku predložila tožeča stranka. Na podlagi teh listin in potrdil, med katerimi je tudi izjava proizvajalca, da so izdelki izdelani in testirani v skladu s standardi SIST EN 14035, so bili sporni trije izdelki, registrirani kot talne vrtavke. Ob kasnejšem inšpekcijskem pregledu pa je bilo ugotovljeno, da je glavna značilnost spornih treh izdelkov, ki jih je tožeča stranka prijavila kot talna vrtavka, pok, in da tožeča stranka v drugih državah enake izdelke prodaja kot petarde. V dopisu toženi stranki je inšpektor izrecno navedel, da v skladu s standardi SIST EN 14035-17 talne vrtavke ne smejo vsebovati zmesi, ki proizvedejo pok oziroma ne smejo imeti učinke poka. To pa je novo dejstvo, ki bi v prvotnem postopku, če bi bilo že takrat znano, lahko pripeljalo do drugačne odločitve. Zato je tožena stranka ravnala pravilno, ko je postopek v tem delu obnovila na podlagi prvega odstavka 260. člena ZUP.
izvršba - davčna izvršba - izpodbijanje izvršilnega naslova
V 157. členu ZDavP-2 je določeno, da je zoper sklep o izvršbi dovoljena pritožba, s katero pa ni mogoče izpodbijati samega izvršilnega naslova. Zato so neutemeljeni vsi pritožbeni ugovori, ki se nanašajo na odločbo, ki se izvršuje z izpodbijanim sklepom.
Z izpodbijanim sklepom je uradni veterinar naložil tožniku kot izvajalcu nalog zatočišča plačilo stroškov odvoza, zdravstvene oskrbe in hospitalizacije ranjene prostoživeče živali. Za naložitev navedene obveznosti pa veterinarski inšpektor ni imel podlage v ustreznem predpisu, zato pri tem ne gre za odločanje v upravni stvari.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - podjetnik posameznik - dohodek iz dejavnosti
Dohodek iz dejavnosti se pri ugotavljanju lastnega dohodka upošteva v skladu z metodologijo o upoštevanju dohodka iz dejavnosti, kolikor pa je mesečni dohodek upravičenca iz dejavnosti nižji od višine bruto minimalne plače, pa se kot njegov dohodek upošteva dohodek v višini 75 % bruto minimalne plače.
dovoljenje za stalno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja - dejansko življenje v Republiki Sloveniji - upravičena odsotnost - načelo materialne resnice - načelo varstva pravic strank - državljan države naslednice nekdanje SFRJ
Tožnik v pisnih pozivih ni bil poučen o vsebini 1.č člena ZUSDDD, uradna oseba organa, ki je vodila postopek, pa ga tudi ni pozvala, naj predloži dokaze, da je bila njegova odsotnost z območja Republike Slovenije upravičena, kar je v nasprotju tako z načelom materialne resnice (8. člen ZUP) kot tudi z načelom varstva pravic strank (7. člen ZUP).
Uredba o ukrepih 1., 2. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007 do 2013 člen 10, 13. Javni razpis za ukrep 112: Pomoč mladim prevzemnikom kmetij del IV, točka C.3.
razvoj podeželja - neposredna plačila v kmetijstvu - pomoč mladim prevzemnikom kmetij - pogoji za dodelitev nepovratnih sredstev - prvi lastniški prevzem kmetije - prevzem celotne kmetije
Predlog za vknjižbo solastniškega deleža kmetijskih zemljišč na ime tožnika je bil pri zemljiškoknjižnemu sodišču vložen šele po vložitvi vloge tožnika za dodelitev nepovratnih sredstev. Zato tožnik ni upravičen do finančne pomoči, ki je bila predmet javnega razpisa.
dostop do informacij javnega značaja - poslovna skrivnost - izjeme od odstopa do informacij javnega značaja
Iz prvega odstavka 39. člena ZGD-1 ne izhaja, da bi moralo biti že na samih podatkih, ki so poslovna skrivnost, označeno, da so poslovna skrivnost, ampak je določeno, da zanje tako določi družba s pisnim sklepom. Posledično je tožena stranka napačno uporabila pravila materialnega prava, v konkretnem primeru 2. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ter prvi odstavek 39. člena ZGD-1.
To, da je v 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ navedeno, da je poslovna skrivnost opredeljena v skladu z ZGD-1, še ne pomeni, da se lahko samo gospodarske družbe sklicujejo na poslovno skrivnost. Navedeno določilo je potrebno razlagati tako, da je treba pri katerikoli pravni osebi v vsebinskem pogledu preveriti, ali zahtevani podatki ustrezajo definiciji poslovne skrivnosti tako, kot je le-ta definirana v prvem in drugem odstavku 39. člena ZGD-1, ne glede na to, kateri subjekt je določen podatek določil za poslovno skrivnost.
vrtec - plačilo za program vrtca - znižano plačila vrtca - pravočasnost pritožbe - obseg presoje v upravnem sporu
Tožnica s tožbo izpodbija procesno odločitev, zaradi česar je tudi sodišče v upravnem sporu dolžno preveriti le utemeljenost oz. pravilnost procesnih razlogov (vložitev pritožbe po preteku pritožbenega roka), medtem ko tožbeni ugovori, ki se nanašajo na odločitev ob znižanju plačila vrtca niso in ne morejo biti predmet sodne presoje in so zato neutemeljeni.
ukrep občinskega inšpektorja - poseg v varovani pas občinske ceste - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Izrek odstranitve objekta bi bil v obravnavani zadevi izrečen v okviru inšpektorjevih pristojnosti in s tem zakonito le v primeru, če bi inšpektorja za to pooblaščal veljaven predpis. 7. točka Odloka o občinskih cestah se nanaša izključno na nadzor izvajanja predpisanih pogojev, kar pa ne zajema odstranitve „objekta“. Pristojnost inšpektorja bi bila zato le, ali so izpolnjeni predpisani pogoji, to je soglasje pristojne službe občine za poseg v varovalni pas, oziroma, ali se poseg v primeru pridobitve soglasja izvaja v skladu s tem. Ker je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno, sodišče ne more presoditi, ali je organ odločil v skladu s svojo pristojnostjo.
ZDIU12 člen 4, 4/5. ZSVarPre člen 27, 27/1. ZBPP člen 13, 14.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - solastnik stanovanja - razpolaganje s premoženjem
V zadevi ni sporno, da tožnica razpolaga s premoženjem, ki izključuje njeno pravico do brezplačne pravne pomoči. V zemljiški knjigi pri tožničinem solastnem deležu ni vpisanih nobenih omejitev, zato je pravilen tudi sklep, da v pravnem pogledu ni ovir za tožničino razpolaganje z njim, tako da lahko ta delež obremeni in proda.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - ugotovitev obsega premoženja - uspeh v postopku - pridobitev premoženja - solastniški delež - pravica razpolaganja
Upravni organ je zakonito presodil, da pomeni ugotovitev obsega, vrednosti in lastniškega deleža tožničinega premoženja tudi njegovo pridobitev v last in posest, saj se s to sodbo vzpostavila njena lastninska oz. solastniška pravica na vseh navedenih nepremičninah in premičninah. S svojim idealnim deležem solastnine lahko tožnica prosto razpolaga - lahko ga proda, podari, zahteva razdružitev ali uveljavlja druga (so)lastniška upravičenja. Zato so nasprotni tožbeni ugovori (da nad svojo polovico deleža premoženja še ni dobila razpolagalne pravice) neutemeljeni.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - obnova kazenskega postopka
Tožnik je vložil prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči za vložitev zahteve za obnovo kazenskega postopka, vendar pa tudi po pozivu organa za brezplačno pravno pomoč ni navedel novih dejstev, opredelil ali natančno navedel pa tudi ni dokazov, s katerimi razpolaga. Ker torej tožnik niti verjetno ni izkazal upravičenosti vložitve zahteve za obnovo postopka, je odločitev o zavrnitvi tožnikove prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči pravilna, saj zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh.
ZUP člen 214. Javni razpis za sofinanciranje zagona podjetij v subjektih inovativnega okolja v letu 2011 točka 5, 5/3.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - merila za ocenjevanje vlog - točkovanje vlog - obrazložitev odločbe
V primeru, ko je izpolnjevanje razpisnih kriterijev ovrednoteno s številčnimi ocenami, mora obrazložitev omogočiti preizkus odločitve, s tem, da se navedejo konkretni razlogi in okoliščine, na podlagi katerih je tožena stranka ocenila, v kakšni meri prijavljeni projekt tožeče stranke izpolnjuje vsakega od razpisnih kriterijev posebej.
sofinanciranje iz javnih sredstev - molk organa - obnova postopka - odločanje o pritožbi
Ob upoštevanju k tožbi priloženih dokazil je sodišče tožbo obravnavalo kot tožbo zaradi molka tožene stranke po določbah 28. in 69. člena ZUS-1. Iz tožbe priloženih listin in iz odgovora tožene stranke na tožbo je razvidno, da tožena stranka v predpisanem roku ni izdala odločbe o strankini pritožbi in da jo tudi na novo zahtevo ni izdala. Odločitve o pritožbi tudi ne vsebuje sklep z dne 7. 3. 2011, kot to želi prikazati tožena stranka. S tem sklepom je bil postopek obnovljen, to pa ne pomeni odločitve o pritožbi. Z navedenim sklepom, ki ga je izdala tožena stranka po uradni dolžnosti, je ponovno obnovila postopek odločanja o vlogi za sofinanciranje iz javnih sredstev, ki jo je vložila tožeča stranka. Ob tem pa je spregledala, da je enako odločitev (glede obnove postopka) že sprejela v sklepu z dne 19. 1. 2011. Postopek po tem sklepu (z dne 19. 1. 2001) še ni končan, saj je tožeča stranka vložila pritožbo, o kateri pa pritožbeni organ še ni odločal. To pomeni, da je organ ponovno odločal o stvari, o kateri se že vodi upravni postopek, kar pomeni bistveno kršitev pravil postopka, kar je tudi razlog za odpravo izpodbijanega sklepa, saj je bil izdan nezakonito.
ZEPI člen 5, 8, 14. Uredba o posebnih zahtevah za objekte, v katerih so eksplozivni ali pirotehnični izdelki člen 53, 56, 59.
dovoljenje za trgovino s pirotehničnimi izdelki in skladiščenje pirotehničnih izdelkov - pogoji za izdajo dovoljenja - začasni objekt - dovoljena količina NEM
ZEPI in Uredba o posebnih zahtevah za objekte, v katerih so eksplozivni ali pirotehnični izdelki ne vežeta samega dovoljenja za prodajalno s pirotehničnimi izdelki na pogoj ozemljenosti in sidranosti, če gre za količine izdelkov na prodajnem mestu iz 53. člena Uredbe. Tožnik v pripravljalni vlogi zagotavlja, da bo imel v prodajalni le dovoljene količine iz Uredbe, vendar je zatrjevano v nasprotju z dejanji samega tožnika. Iz zapisnika, na katerega se tožeča stranka sama izrecno sklicuje v pritožbi, namreč izhaja, da je imel v času nadzora v „prodajalni“ - premičnem kontejnerju skupaj 240 kg NEM, kar je bistveno več kot je po Uredbi dovoljeno za prodajalne, gre pa za količino, ki je po četrtem odstavku 56. člena Uredbe dovoljena v trgovinskem skladišču kot samostojnem objektu.
dovoljenje za stalno prebivanje - dopolnilna odločba - obnova postopka - sklep o obnovi postopka
Tožena stranka je po tem, ko je dne 12. 5. 2010 prejela obvestilo, da je tožnica dne 9. 3. 1992 odjavila stalno prebivališče, ugotovila, da obstoji obnovitveni razlog iz 1. točke prvega odstavka 260. člena ZUP za obnovo postopka, v katerem je bila izdana delna odločba in sicer v delu, ki se nanaša na ugotovitev datuma odjave oziroma prenehanja prijave stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji. Tožena stranka je v sklepu o obnovi postopka podrobno obrazložila, zakaj ji odločilno dejstvo (odjava tožnice z dne 9. 3. 1992) ob izdaji delne odločbe ni bilo znano, kako in kdaj je za dokaz izvedela ter razloge, zakaj bi lahko ta dokaz, v kolikor bi ji bil ob izdaji delne odločbe znan, pripeljal do drugačne odločitve.
stranka v postopku - dostop do informacij javnega značaja - udeležba prizadetih strank
Po presoji sodišča je tožena stranka dejansko stanje glede pravnega statusa I. d.o.o. nepopolno ugotovila. Iz zahteve prosilca izhaja, da gre za že izbrisano družbo iz sodnega registra, tožena stranka pa v obrazložitvi ugotavlja, da se je stečajni postopek nad družbo končal s prodajo pravne osebe, kar bi pomenilo, da se ni končal z izbrisom iz sodnega registra. Za vodenje upravnega postopka je pravni status gospodarske družbe pomemben. V kolikor ta pravna oseba iz sodnega registra ni izbrisana, bi morala tožena stranka oceniti, ali izpodbijana odločba lahko vpliva na njene pravice in pravne koristi. Iz obrazložitve tožene stranke pa ni razvidno, ali je tožena stranka gospodarsko družbo I. d.o.o. obvestila o njeni pravici iz 44. člena ZUP.
odpis davčnega dolga - pogoji za odpis davčnega dolga - ugovor zastaranja - uporaba zakona
Tožbeni ugovor, da bi bilo treba v obravnavanem primeru glede zastaranja uporabiti določbe ZDavP/96, je neutemeljen, saj se ZDavP-2 uporablja za tek zastaralnih rokov vseh davčnih obveznosti, ki po prejšnjih predpisih oz. do njegove uveljavitve še niso zastarale. V času uveljavitve ZDavP-2 sporna tožnikova davčna obveznost po prejšnjem predpisu (ZDavP/96) namreč še ni bila zastarana.