davek na promet nepremičnin - vračilo davka na promet nepremičnin - razdrtje pogodbe - nezmožnost izpolnitve pogodbe - obrazložitev odločbe
Davčna organa sta kot razlog za zavrnitev zahtevka za vračilo plačanega davka na promet nepremičnin navedla neizpolnitev pogojev po prvem odstavku ter nepredložitev pisnih dokazil glede izpolnitve pogojev po drugem odstavku 16. člena ZDPN-2, in to ne glede na to, da je tožnica predložila več listin. Po presoji sodišča zato niti izpodbijana, niti drugostopenjska odločba ne vsebuje ustrezne obrazložitve v smislu 214. člena ZUP in se tako odločitve ne da preizkusiti. V ponovnem postopku bo moral prvostopenjski organ presoditi vse predložene listine in v zadevi ponovno odločiti, zlasti glede na določilo drugega odstavka 16. člena ZDPN-2 o vračilu davka zaradi nezmožnosti izpolnitve podobe.
ZLS člen 33, 33/6. Statut Občine Dobje člen 12, 12/3, 14, 15.
razrešitev člana sveta zavoda - imenovanje nadomestnega člana - postopek razrešitve
Sporna odločitev o razrešitvi člana sveta zavoda je bila sprejeta po postopku in na način, ki ga prepisujeta Statut občine in Poslovnik Občinskega sveta, zato ob upoštevanju vseh v upravnem sporu znanih okoliščin in narave funkcije, na katero se nanaša sporna razrešitev, sodišče ne vidi podlage za v tožbi zatrjevano nezakonitost razrešitve člana sveta zavoda, pri čemer razlogov, zaradi katerih je bila razrešitev predlagana, sodišče ne more presojati.
izdaja dovoljenja za patohistološkega laboratorij - zasebna zdravstvena dejavnost - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - načelo zaslišanja stranke - načelo materialne resnice
Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da naj bi tožnik 14. 5. 2008 vložil popolno vlogo za začetek postopka za pridobitev dovoljenja za patohistološki laboratorij, kar pa iz listin upravnega spisa ni razvidno, upravni spis je pomanjkljiv, tako da sodišče ugovora tožnika s tem v zvezi ne more presoditi. Ker iz listin upravnega spisa ni jasno razvidno, kakšno vlogo je v predmetni zadevi dejansko predložil tožnik, je dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Kršeno je tudi načelo zaslišanja stranke. Iz upravnega spisa namreč ne izhaja, da bi bila tožniku dana možnost, da sodeluje v postopku. S tem, ko mu tožena stranka ni omogočila, da se o vseh okoliščinah in dejstvih iz ugotovitvenega postopka izreče, je bistveno kršila pravila upravnega postopka.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - načelo zaslišanja stranke - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Tožnica je v prošnji za dodelitev BPP navedla podatek, da ima dve hčeri, eno mladoletno in drugo polnoletno. Gre za podatka, ki ju je tožena stranka uporabila nepravilno in posledično interpretirala napačno. Že iz tega razloga in zato, ker tožena stranka v postopku dodelitve BPP ni ugotavljala, ali se bodo morda v razveznem postopku razreševala tudi druga pomembna vprašanja (poleg razveze zakonske zveze), je sodišče presodilo, da izpodbijana odločitev temelji na nepopolnem in pomanjkljivo ugotovljenem dejanskem stanju. Gre namreč za vprašanja, ki bi pod pogojem pravilne uporabe že predloženih podatkov, morala biti razčiščena v postopku pridobitve BPP, po pravilih ZUP, predvsem določbe 9. člena navedenega zakona.
V obravnavanem primeru je bila koncesija podeljena brez javnega razpisa na podlagi prvega odstavka 2. člena Uredbe o koncesiji za rabo podzemne vode iz vrtine RgS-2/88 za stekleničenje in proizvodnjo pijač. Ker je bila koncesija podeljena brez javnega razpisa, stranka z interesom v postopku podelitve koncesije ni bila udeležena kot prijavitelj na javni razpis, zato bi morala tožena stranka utemeljenost obnove postopka oziroma izkazani pravni interes utemeljiti še tudi z drugim materialnim predpisom, ki se nanaša na to področje podelitve koncesije, na podlagi katerega bi bilo mogoče preizkusiti zakonitost izpodbijane odločitve. 140. člen ZV-1 sicer določa podelitev koncesije brez javnega razpisa, vendar morata biti izpolnjena dva pogoja: da se koncesija podeli osebi, ki si je pridobila pravico raziskovati podzemne vode zaradi namenov iz 1. ali 2. točke prvega odstavka 136. člena ZV-1 in da namerava vodo izkoriščati. Tožena stranka bo zato morala v ponovnem postopku v razlogih odločitve, poleg procesnih razlogov (določb ZUP) in zgoraj navedene Uredbe, navesti še ostale materialne predpise, na podlagi katerih je bila Uredba kot koncesijski akt izdana in posledično tudi koncesijska odločba brez javnega razpisa.
DDV - dodatna odmera DDV - splošna davčna stopnja - posebna ureditev - izpolnjevanje pogojev - nakup rabljenih vozil iz EU
V skladu z določbo 52. a člena ZDDV se pridobivanje rabljenega blaga znotraj Skupnosti ne glede na določbo 1. točke 3. a člena ZDDV ne obračunava in ne plačuje od pridobitve rabljenega blaga le v primeru, če prodajalec deluje kot preprodajalec, pridobljeno blago pa je bilo obdavčeno v državi članici odhoda po posebni ureditvi obdavčenja od dosežene razlike v ceni. V konkretnem primeru niso izpolnjeni pogoji za plačilo DDV po posebni ureditvi, zato je bilo tožniku naloženo plačilo DDV na izstopni strani po splošni ureditvi.
gradbeno dovoljenje - obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenja - stranka v postopku - odločba Ustavnega sodišča
Odločba Ustavnega sodišča učinkuje na vse nepravnomočno končane postopke. Ker obravnavani postopek glede predloga za obnovo postopka, ki temelji na 9. točki 260. člena ZUP, ni pravnomočno končan, v zadevi (v postopku odločanja o utemeljenosti predloga za obnovo postopka) ni mogoče uporabiti prvega odstavka 62. člena ZGO-1, kot podlage za presojo, ali sta tožnika lahko stranki v postopku izdaje gradbenega dovoljenja.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - vrednost nepremičnine
Tožena stranka je pridobila podatke, ki izkazujejo, da je prosilec v deležu do ½ solastnik nepremičnine, po podatkih GURS vredne 47.782 EUR. Ker po navedenih podatkih, ki jim tožnika v tožbi ne oporekata, vrednost premoženja (brez upoštevanja drugega premoženja) presega v določbi 27. člena ZSVarPre določene višino premoženja (13.780,00 EUR), to pomeni, da obstoji razlog za nedodelitev oziroma neupravičenost do denarne socialne pomoči in posledično do BPP.
ZNSVS člen 26a, 26b, 26c, 26č, 26d. Pravilnik o podrobnejših pogojih, merilih in postopku za dodelitev subvencij mladim družinam za najem tržnih stanovanj člen 5, 5/2. ZUP člen 113, 118, 118/2.
stroški postopka - upravni postopek - subvencije mladim družinam - dohodkovni kriterij - subvencioniranje najema - za preveritev dohodkovnega stanja relevantno obdobje - obdobje subvencioniranja
ZNSVS odločitev o upravičenosti do subvencioniranja veže na pravnorelevantna dejstva v koledarskem letu javnega poziva, dohodkovni kriterij pa na neto dohodke mlade družine za (glede na leto objave javnega poziva) predpreteklo koledarsko leto. Po izteku enega leta Stanovanjski sklad uradoma preveri, če mlada družina še izpolnjuje dohodkovne kriterije za subvencioniranje najema. V primeru, kot je obravnavani, se lahko zaradi časovne odmaknjenosti bistveno spremeni višina dohodkov, zato je tudi pri preveritvi treba kot relevantne upoštevati dohodke družine po času, v katerem bi do preveritve izpolnjevanja kriterija prišlo po izteku enega leta od prvega odločanja o dodelitvi subvencije. Zamikanje časa preveritve in izplačila zato po presoji sodišča tožečo stranko vodi v neenak položaj z upravičenci, ki so z vlogo uspeli že v prvem postopku.
Subvencija mladi družini pripada od prvega dne naslednjega meseca po izdani odločbi o priznani subvenciji. Cilj zakonodajalca, da mlada družina pridobi subvencijo največ za obdobje dveh let (saj se predvideva, da bi v tem obdobju starši ali vsaj eden od staršev dobil stalno zaposlitev in s tem ekonomsko varnost) v primeru, kot je obravnavani, narekuje dodelitev subvencije za čas od prvega dne naslednjega meseca po izdaji prve (za tožečo stranko neugodne) odločbe in izplačilo subvencije za obdobje pred izdajo odločbe v ponovnem postopku v enkratnem znesku, skupaj s prvim nakazilom subvencij za obdobje po izdani odločbi.
Čeprav o pritožbi tožeče stranke z izpodbijano odločbo druge stopnje ni (izrecno) odločeno, iz odločbe sledi, da je s svojo pritožbo delno uspela. Tak procesni položaj narekuje, da se o stroških pritožbenega postopka, glede na uspeh, odloči na podlagi drugega odstavka 118. člena ZUP in ne na podlagi 113. člena, s katerim odločitev v tem delu utemelji tožena stranka.
ugotovitev državljanstva - državljanstvo domnevnega upravičenca do denacionalizacije - nemška narodnost - za odločanje o državljanstvu pristojen organ
Po ZDen je vprašanje državljanstva predhodno vprašanje v postopku denacionalizacije in se dokazuje bodisi z izpiskom iz državljanske knjige, bodisi s pravnomočno odločbo pristojnega upravnega organa za notranje zadeve o tem, ali se je določena oseba v relevantnem obdobju štela za jugoslovanskega državljana tedanjega po 2. svetovni vojni novonastalega državnega subjekta DFJ oziroma FLRJ in pozneje SFRJ v smislu 3. odstavka 63. člena ZDen. Denacionalizacijski organ je vezan na pravnomočno odločbo o državljanstvu upravičenca (oziroma njegovih pravnih naslednikov) in tega vprašanja v postopku denacionalizacije sam ne rešuje, odpira oziroma o njem ne odloča.
Iz potrdila Deželnega glavarja v Celovcu izhaja, da je A.A. že vsaj 28. 5. 1946 živela v tujini, in sicer v Avstriji, saj je tega dne pri Deželnem glavarstvu Koroške podala zase in za mladoletnega sina izjavo, da želi pripadati Republiki Avstriji kot zvesta državljanka in je zato po členu 2 (2a) Zakona o državljanstvu Avstrije z dne 10. 7. 1945 pridobila avstrijsko državljanstvo, v katerem ji je sledil tudi mladoletni zakonski otrok.
ZPVI člen 11, 11/5, 11/6, 11/7. ZVis člen 33. ZUP člen 9.
priznanje izobraževanja za namen zaposlovanja - ugotavljanje enakovrednosti v tujini pridobljenega naslova s slovenskim strokovnim oziroma znanstvenim naslovom magister - načelo zaslišanja stranke
Načelo zaslišanja stranke pomeni, da mora imeti stranka v upravnem postopku možnost, da se izjavi o bistvenih elementih zadeve pred izdajo odločbe. Pri tem sodišče poudarja, da navedena pravica ni namenjena sama sebi, temveč pomeni, da mora tožena stranka dejansko upoštevati in vzeti v presojo tudi dejstva, ki jih v postopku navede stranka. ZPVI namreč določa, da lahko poda stranka zahtevek za priznanje znanstvenega naslova le, če se študijski program še izvaja v smislu možnosti vpisa na tak študijski program ali v smislu izvajanja predavanj.
brezplačna pravna pomoč - razrešitev odvetnika - razrešitev novo postavljenega odvetnika zaradi razloga na strani upravičenca - prenehanje pravice do brezplačne pravne pomoči
Sodišče se v celoti strinja z zaključkom organa o razrešitvi postavljenega odvetnika ter prenehanju pravice do BPP. Iz podatkov spisa je namreč razvidno, da je organ pred izdajo izpodbijane odločbe že trikrat odločil o razrešitvi postavljenega odvetnika in določil drugega odvetnika iz razlogov, ki so bili (v večini primerov, razen v enem primeru, ko je odvetnik sam zaprosil za razrešitev iz osebnih razlogov) na strani upravičenca.
mednarodna zaščita - subsidiarna zaščita - mladoletni prosilec - šiit - hazar - prosilec iz Afganistana
Tožena stranka je ugotovila, da je tožnik mladoletnik brez družine in drugih sorodnikov v Afganistanu in bi bil ob vrnitvi v Afganistan prepuščen samemu sebi, na podlagi pridobljenih informacij o otrocih brez podpore družine pa je mogoče zaključiti, da bi bil tožnik ob vrnitvi v izvorno državo kot mladoletnik brez podpore ožje ali širše družine poleg težav pri zagotovitvi najosnovnejših življenjskih potreb lahko zlahka tarča takih ravnanj, kot so spolne zlorabe, trgovina z ljudmi, fizičnega nasilja ipd., država pa ga v tem trenutku pred takšnimi ravnanji ne bi bila sposobna zaščititi, zato je pravilno, da je tožena stranka tožnikovi prošnji ugodila in mu priznala status subsidiarne oblike zaščite.
Glavni razlog, da tožniku ni bil priznan status begunca ni v tem, da naj bi prepozno vložil prošnjo za priznanje mednarodne zaščite, ampak v tem, da se njegove navedbe ne skladajo z informacijami o izvorni državi.
Predmet odločanja v zadevi je bil predlog prostorskega načrta po spremembah, ki so se nanašale prav na spremembo (po navedbah tožnice zmanjšanje) vplivov izvedbe prostorskega načrta na okolje. Vendar pa tožnica spremenjenemu predlogu prostorskega načrta ni priložila tudi okoljskega poročila, ki bi se nanašalo na spremenjeno vsebino tega načrta, zato ni bilo mogoče oblikovati mnenja o sprejemljivosti vplivov na izvedbe (spremenjenega) plana na okolje.
brezplačna pravna pomoč - neupravičeno prejeta brezplačna pravna pomoč - dolžnost obveščanja organa - ugotovitev obsega premoženja - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči
predmetni postopek je potekal v skladu z 42. členom ZBPP, saj je organ začel s postopkom ugotavljanja upravičenosti do BPP zaradi prijave suma zlorabe BPP, opravil tam navedene poizvedbe, o rezultatih obvestil tožnico in jo pozval, da se o njih tudi izjavi, ter na njihovi podlagi tudi izdal odločbo. Tožnica tako nima prav, da je bil organ glede na navedbo rojstnega datuma tožničinega sina v prošnji za BPP pravočasno obveščen o tovrstni spremembi, saj citirana zakonska določba zavezuje upravičenca – torej tožnico – in ne organa za BPP za obvestilo o tovrstni spremembi.
ZUP člen 7, 128, 130. ZDRS člen 39. ZTuj-2 člen 41.
tujec - pogoji za izdajo dovoljenja za prebivanje - pogoji za pridobitev državljanstva - načelo varstva pravic strank - zahteva stranke
Pristojni organ sme v stvareh, v katerih je po zakonu ali naravi stvari za začetek upravnega postopka potrebna zahteva stranke, začeti in voditi postopek, le če je taka zahteva podana. Upravi organ je v postopku, ki se lahko začne le na zahtevo stranke, vezan na zahtevek stranke po vsebini, po temelju in po obsegu, stranka pa ima možnost, da do odločbe na prvi stopnji postavljeni zahtevek spremeni ali dopolni. Tožniki in njihov pooblaščenec so pravni laiki, ki očitno ne razumejo pomena dejanj, ki bi jih lahko opravil v postopku, prav tako pa ne vedo, kakšne pravice jih gredo in kakšne zahtevke lahko postavijo v upravnem postopku. Organ je tako, v skladu z načelom varstva pravic strank večkrat pojasnil možne podlage za vpis v register prebivalstva in jim tudi pojasnil postopek po katerih lahko pride do vpisa v navedeni register.
Tožniki niso imeli republiškega državljanstva in tako niso mogli ne pridobiti ne izgubiti slovenskega državljanstva. Tožniki tudi ne morejo avtomatično slediti očetu tako glede državljanstva kot tudi prijave stalnega prebivališča.
Pri vlogi tožnika gre za isto upravno zadevo, o kateri se je že vodil sedaj pravnomočno zaključen sodni postopek. Gre namreč za postopek priznanja mednarodne zaščite, tožnik pa v svoji novi prošnji sam izrecno navaja, da je pridobil novo dokumentacijo, ki dodatno pojasnjuje razloge svoje prošnje za mednarodno zaščito, torej se izrecno sklicuje na svojo predhodno vloženo prošnjo, kar pomeni, da bi želel postopek o isti zadevi, o kateri je tekel tudi sedaj že pravnomočno zaključen sodni postopek. Tudi iz posplošenih tožbenih navedb izhaja, da se tožnikove navedbe še vedno nanašajo na razloge, ki jih je navajal že v postopku, o katerem je tekel tudi sedaj že pravnomočno zaključen sodni postopek.
Odločitev prvostopenjskega in drugostopenjskega organa temelji na ugotovitvi, da je tožnik zoper odločbo z dne 14. 4. 2015 že vložil pravno sredstvo ter tudi tožbo na Upravno sodišče RS in da se o isti upravni zadevi že vodi upravni postopek, dejansko stanje in pravna podlaga, na katero se opira tožnikova pritožba, pa se ni spremenilo. Glede na dejstvo, da je v času odločanja o isti stvari že tekel upravni postopek, ne moreta istočasno o isti stvari teči dva upravna postopka. Ker se dejansko stanje in pravna podlaga v obravnavani zadevi v času odločanja o tožnikovi pritožbi nista spremenila, je bilo po presoji sodišča pravilno uporabljeno določilo 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP. S ponovno vročitvijo odločbe z dne 14. 4. 2015 pa za tožnika niso nastale škodljive posledice.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - zagovornik v kazenskem postopku - načelo pravičnosti
Ob upoštevanju teže kaznivega dejanja, nezapletenosti pravnih vprašanj in okoliščin, iz katerih izhaja, da je tožnik, kljub strokovni nevednosti, sposoben razumeti česa je obdolžen, se zagovarjati in se s predlaganjem dokazov tudi braniti pred očitki v obtožnem predlogu, ni konkretnih okoliščin, ki kažejo, da bo pošten postopek zagotovljen le, če bo imel pomoč strokovne obrambe, zlasti ob upoštevanju načela materialne resnice ter načela in dubio pro reo.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - postopek za legalizacijo objekta
Inšpekcijski ukrepi po določbah ZGO-1 niso različni glede na to, ali se v objektu izvaja kakšna dejavnost ali ne. Na odločitev o inšpekcijskem ukrepu ne morejo vplivati niti aktivnosti v zvezi z legalizacijo objekta, niti postopek sprejemanja prostorskega akta, ki naj bi to legalizacijo omogočil.