Glede na 4. točko javnega razpisa o nerazporejenosti sredstev le v primeru, če ne zadoščajo za pokrivanje celotnega načrtovanega sofinanciranja iz naslednje finančne konstrukcije, upravičene do sofinanciranja ter zaključek upravnega organa, da je vloga tožnice zavrnjena, ker so bile do sofinanciranja upravičene le vloge, uvrščene do vključno 12. mesta, ki so presegle prag števila točk in so zanje hkrati zadostovala razpisana sredstva, sodišče tega tožbenega ugovora ne more preizkusiti in so v tem delu dejstva v bistvenih točkah ostala neugotovljena. V primeru, če bi se tožničine navedbe izkazale za točne, bi to lahko pomenilo drugačno odločitev, kot je sedaj izpodbijana odločitev, zaradi česar je treba izpodbijani akt že iz tega razloga odpraviti.
Iz podatkov v spisih je razvidno, da je imel tožnik v času odločanja na prvi stopnji pri davčnem uradu evidentirane davčne obveznosti za davke in prispevke iz naslova zaposlitve in dela, ki jim je potekel rok plačila. Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju je prvostopenjski organ pravilno odločil, da se tožniku, ker ni izpolnjen pogoj iz 6. točke drugega odstavka 27. člena ZZDT-1, izdaja delovnega dovoljenja za zaposlitev tujcev zavrne.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh
Dejanske okoliščine, kot so razvidne iz upravnega spisa in izpodbijane odločbe, ne kažejo na verjetnost uspeha tožničine tožbe zoper sklep, ki ga želi tožnica izpodbijati v upravnem sporu.
Določba 8. bis člena Madridskega aranžmaja o mednarodnem registriranju znamk imetniku znamke ne nalaga, da bi moral o umiku zahteve za varstvo obvestiti neposredno državo, v kateri ne želi več varstva, temveč ga zavezuje, da to sporoči administraciji svoje države, ki to sporoči mednarodnemu uradu. Tožnica je z listinami, ki jih je predložila v upravnem sporu, dokazala, da je bil mednarodni urad obveščen o njenem umiku za varstvo zahteve v Republiki Sloveniji. Seznanjanje upravnega organa v Republiki Sloveniji pa po mnenju sodišča ne more bremeniti tožnice, ki je ravnala v skladu s postopkovnimi pravili za mednarodno registracijo znamk.
Ob upoštevanju, da gre za enostopenjski postopek, bi organ smel svojo odločitev spremeniti le, če bi bili za to podani pogoji, določeni za uveljavljanje izrednih pravnih sredstev, vendar pa sprememba razlogov v obrazložitvi odločbe ne pomeni spremembe odločitve. Prav tako pa tudi ne gre za očitno pomoto, ki bi od organa terjala poseg v razloge obrazložitve, temveč za vsebinsko spremembo razlogov, ki so vplivali na odločitev.
ZBPP člen 11, 11/3, 13, 13/1, 14. ZSVarPre člen 27, 78, 78/1, 78/1-4. ZDIU12 člen 4, 4/5.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca
Organ za BPP pa je pri odločanju vezan na uradne podatke o lastništvu. Po podatkih GURS znaša vrednost stavbe, v kateri tožnica ne živi, 168.328,00 EUR. Tožnica za svoje navedbe, da ta vrednost ni pravilna, ni predložila dokazov, ki bi sodišče prepričali v njene trditve. Da je del hiše stanovanjski, navaja tudi sama. Glede na navedeno vrednost je organ pravilno odločil, da tožnica razpolaga s premoženjem, ki presega višino mejnega zneska (13.780,00 EUR), določenega v petem odstavku 4. člena ZDIU12. Ker ji že glede na vrednost premoženja brezplačne pravne pomoči ni mogoče dodeliti, na odločitev ne more vplivati, da ima nizko pokojnino. Pri presoji upravičenosti do dodelitve brezplačne pravne pomoči je namreč pomembno celotno prosilčevo finančno stanje.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh
Dejanske okoliščine, ki so bile v predmetnem postopku podlaga za izdajo izpodbijane odločbe, po presoji sodišča kažejo prepričljivo, to je z vidika dejanskega stanja in pravnih podlag, da zadeva ne bi imela izgleda za uspeh.
ZBPP člen 13, 23, 23/1, 23/1-3, 24. Pravilnik o metodologiji za upoštevanja dohodka iz dejavnosti za pridobitev denarne socialne pomoči člen 3, 4. ZZZDR člen 13, 13/2, 118, 123.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - družinski član - lastni dohodek prosilca
Pogoja za ugoditev vlogi prosilca sta le objektivni in subjektivni kriterij, kot sta navedena v 13. oziroma 24. členu ZBPP. Sodišče ugovoru, ki se nanaša na obveznost upoštevanja tožnikovega sina kot družinskega člana, ne more slediti. Tožnik namreč ni predložil nobenih dokazil, da bi bila roditeljska pravica podaljšana, zato razlogov, kot sta telesna in umska manj razvitost, do izdaje odločbe o podaljšanju roditeljske pravice, organ ni bil dolžan upoštevati. Sprožen postopek za podaljšanje roditeljske pravice pa obveznosti v smislu preživljanja po zakonu oziroma pravnem naslovu še ne ustvarja.
brezplačna pravna pomoč - razrešitev odvetnika - razrešitev novo postavljenega odvetnika iz razlogov na strani upravičenca - nezaupanje in nezadovoljstvo z odvetnikom
Najprej je bil razrešen odvetnik C.C. zaradi razlogov na strani tožnika. Pri odvetniku A.A. pa je prišlo do prekinitve medsebojnega sodelovanja (konflikt z odvetnikom oziroma nezaupanje in subjektivno nezadovoljstvo z odvetnikovim delom nedvomno predstavlja razlog, da odvetnik ne more več opravljati pravnega svetovanja in zastopanja v konkretni zadevi), zato je tožena stranka upravičeno sklepala, da učinkovito nadaljnje zastopanje tožnika ni več mogoče, za postavitev drugega odvetnika pa ni bilo pravne podlage, saj gre za že drugo razrešitev odvetnika iz razlogov na strani upravičenca.
dostop do informacij javnega značaja - informacija v obliki dokumenta - neobstoj dokumenta
Pri postopku za dostop do informacij javnega značaja je bistveno zgolj to, ali organ zaprošeni dokument ima ali pa ne, pri čemer ni bistven razlog, zakaj katerega od dokumentov nima.
dohodnina od dohodka iz dejavnosti - DDV - odbitek vstopnega DDV - tovorno ali osebno vozilo
V predmetni zadevi je sporna opredelitev vozila Volkswagen Multivan, 2.5 TDI kot tovornega oziroma kot osebnega motornega vozila. Opredelitev spornega vozila ima davčne posledice glede davčnega priznavanja stroškov, glede amortizacijske stopnje, upravičenosti do olajšave za investiranje ter možnosti za uveljavljanje pravice do odbitka vstopnega DDV.
Davčni organ tožniku ni priznal pravice do odbitka vstopnega DDV na podlagi 1. točke šestega odstavka 40. člena ZDDV. Iz slednjega izhaja, da davčni zavezanec ne sme odbiti vstopnega DDV od osebnih avtomobilov, goriv in maziv ter nadomestnih delov in storitev, tesno povezanih s tem, razen vozil, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti dajanja v najem in zakup in za nadaljnjo prodajo.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - poziv Državnega pravobranilstva k plačilu terjatve - zavrženje tožbe
S tožbo izpodbijani poziv, s katerim Državno pravobranilstvo tožnico (samo) opozarja, da mora do določenega dne poravnati terjatev, ni akt v smislu določb 2. oziroma 4. člena ZUS-1, zato ga ni dovoljeno izpodbijati v upravnem sporu.
dohodnina - oprostitev plačila dohodnine - nagrada - nagrada za izjemne dosežke na kulturnem ali znanstveno raziskovalnem področju - izplačevalec - povezana oseba
Dohodnine se ne plačuje od nagrade in priznanja za izjemne dosežke na humanitarnem, znanstveno raziskovalnem, kulturnem, vzgojno izobraževalnem, športnem ali socialnem področju, vendar le, če so izpolnjeni dodatni pogoji, med drugim, da je izplačevalec ustanova, ki ni povezana oseba ali sedanji, prejšnji ali bodoči delodajalec prejemnika ali osebe, ki je povezana s prejemnikom.
Neutemeljen je tožbeni ugovor, da sta pravni naslednici denacionalizacijskega upravičenca sporno nepremično prodali tožeči stranki. Ta ugovor namreč ne more vplivati na ugotovitev, da je treba podržavljeno premoženje vrniti denacionalizacijskemu upravičencu, ampak gre za zahtevek, ki ga bo tožeča stranka uveljavljala v ustreznem sodnem postopku.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - odmiki - soglasje občine - soglasje lastnikov sosednjih zemljišč - exceptio illegalis
S prostorskimi ureditvenimi pogoji se na abstrakten način določajo pogoji in merila za izvedbo prostorskih ureditev na določenem območju in so podlaga za odločanje v upravnih postopkih za izdajo dovoljenja za gradnjo objekta. Skladnost projekta s prostorskim aktom presoja v postopku izdaje gradbenega dovoljenja pristojna upravna enota.
ZGO-1 v 49.b členu določa, kdo so soglasodajalci pri graditvi objektov. Glede na zakonsko točno določene pristojnosti občine kot soglasodajalca, ta ne more nastopati kot soglasodajalec (tudi razlagovalec recipročnosti objekta) urbanističnih rešitev, kot je odmik objekta od sosednjih zemljišč. Vsi odmiki morajo biti vnaprej jasno določeni s prostorskimi akti. V obravnavanem primeru pa občina z izdajanjem soglasja, ki temelji na razlagi, da predmetna gradnja ni v nasprotju z urbanistično dokumentacijo, dejansko opravlja normativno vlogo, s tem ko dopolnjuje nejasen oziroma nedorečen prostorski akt.
Soglasje je lahko dano samo za vnaprejšnja razmerja po načelu recipročnosti, ne morejo pa se upoštevati kot recipročna soglasja, dana v sosedskih razmerjih med pravnimi predniki lastnikov objektov, za več desetletij nazaj.
ZDavP-2 člen 68. ZDDV člen 40. ZDDV-1 člen 62, 63.
DDV - dodatna odmera DDV - dohodnina od dohodkov iz dejavnosti - davčna ocena - prodaja štirikolesnikov
Osnova za davek od dohodka iz dejavnosti se ugotovi na podlagi ocene davčnega organa, če se ugotovi, da temelji davčna napoved na neresničnih ali nepravilnih podatkih, kar je tudi tedaj, če davčni zavezanec svojih prihodkov oz. odhodkov nima vknjiženih na podlagi ustreznih listin. Ko gre za oceno davčne osnove se presoja pravilna uporaba materialnega prava, to je obstoj pogojev za uveljavljanje davčne osnove z oceno ter izbiro določene metode za določitev verjetne davčne osnove.
dohodnina - akontacija dohodnine - dohodek iz delovnega razmerja - pokojnina - glavni delodajalec
Glavni delodajalec je tisti, pri katerem zavezanec dosega pretežni del dohodka iz delovnega razmerja. Kriterij je torej višina izplačanega zneska, kar je tudi logično, saj je namen odmere akontacije dohodnine v tem, da se čimbolj približa stanju pri končnem poračunu dohodnine.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - ukrep gradbenega inšpektorja - sklep o dovolitvi izvršbe - zavrženje tožbe
Z izpodbijanim sklepom o dovolitvi izvršbe je prvostopenjski upravni organ ugotovil datum nastopa izvršljivosti svoje odločbe, ki se izvršuje ter določil roke ter način prisilne izvršbe, če tožnik objekta ne bo sam odstranil v na novo postavljenem roku. Gre za sklep procesne narave, ki ne vsebuje vsebinske odločitve o tožnikovi materialni pravici, obveznosti ali pravni koristi. S sklepom ni bilo poseženo v tožnikov pravni položaj, zato tudi glede na določbo 2. člena ZUS-1 ne more biti predmet izpodbijanja v upravnem sporu. Prav tako izpodbijani sklep ni eden tistih, ki so našteti v določbi drugega odstavka 5. člena ZUS-1.
Na podlagi določbe 85. člena ZDDV-1 mora vsak davčni zavezanec v svojem knjigovodstvu zagotoviti dovolj podrobne podatke, da omogoči pravilno in pravočasno obračunavanje DDV. Na podlagi 61. člena ZDavP-1 oz. 31. člena ZDavP-2 so davčni zavezanci dolžni voditi poslovne knjige in evidence v skladu z zakonom o obdavčenju, na njegovi podlagi izdanimi predpisi in v skladu s SRS. Tožnik ni izkazal, da je prejel predmetne dobave od izdajatelja spornih računov. Ker ne razpolaga z ustreznim računom, kot ga predpisuje ZDDV, na podlagi katerega bi lahko uveljavljal pravico do odbitka vstopnega DDV v skladu s 40. členom ZDDV, davčni organ tožniku te pravice ni priznal in je naredil nov obračun DDV.
V konkretnem primeru je relevantna okoliščina, da tožnik z verodostojnimi listinami ni izkazal dejanske dobave blaga s strani izdajatelja spornih računov. Če poslovni dogodek ni verodostojno izkazan, tožnik na podlagi takšnih listin, ki ne predstavljajo verodostojne knjigovodske listine, ne more uveljavljati pravice do odbitka vstopnega DDV.