denacionalizacija - nacionalizacija stavbnega zemljišča - prenos pravice uporabe - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Prisilni akt nacionaliziranega zemljišča mora biti izkazan, da je podana podlaga za denacionalizacijo. Za zaključek o prisilnem aktu odvzema pa je treba ugotoviti dejstva o konkretnem oblastvenem ravnanju (npr. obstoj elementov grožnje, sile ipd.), ki je bilo usmerjeno na sklenitev konkretnega pravnega posla in zaradi katerega je bil pravni posel sploh sklenjen.
ZUP člen 43, 43/1, 43/2, 43/4. ZGO-1 člen 62, 62/2.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - stranski udeleženec - pravna korist - zatrjevanje pravne koristi
Stranski udeleženec ima pravico udeleževati se postopka le, če izkaže svoj pravni interes, tj. da vstopa v postopek zaradi varstva svojih pravnih koristi. Katere pravno varovane koristi želi v postopku varovati, mora stranski udeleženec zatrjevati sam.
Zgolj nestrinjanje tožnika z dokazno oceno, na kateri temelji izpodbijana odločitev, še ne utemeljuje zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
investicijsko vzdrževalna dela pomenijo izvedbo popravil, gradbenih inštalacij in obrtniških del ter izboljšav, ki sledijo napredku tehnike, z njimi pa se ne posega v konstrukcijo objekta in tudi ne spreminja njegove zmogljivosti, velikosti, namembnosti in zunanjega videza (10.2. točka prvega odstavka 2. člena ZGO-1). Tožnik sam navaja, da je sanacijo gospodarskega poslopja opravil, ker se je del objekta porušil. Porušenega dela objekta pa ni mogoče vzdrževati.
javni razpis - dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - razpisni pogoji - državljanstvo Republike Slovenije - izbris iz registra stalnih prebivalcev
Na odločitev ne more vplivati okoliščina, da je bil tožnik nezakonito izbrisan iz registra stalnih prebivalcev Republike Slovenije, saj na prejšnjih razpisih ne bi mogel sodelovati tudi če ne bi bil izbrisan iz registra stalnih prebivalcev, ker je pogoj za dodelitev neprofitnega stanovanja slovensko državljanstvo in ne stalno prebivanje v Sloveniji.
vodno dovoljenje - vodno dovoljenje za lastno oskrbo s pitno vodo - priključitev na javni vodovod - prenehanje vodnega dovoljenja
Po 6. točki prvega odstavka 135. člena ZV-1 vodno dovoljenje za lastno oskrbo s pitno vodo preneha z nastankom obveznosti priključitve na javni vodovod po predpisih o oskrbi s pitno vodo.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - dodelitev brezplačne pravne pomoči za prekrškovni postopek - brezplačni zagovornik - objektivni pogoj
Iz izpodbijane odločbe in podatkov spisov sledi (in temu tožnik ne ugovarja), da gre v zadevi za prekrškovni postopek, in sicer za dva prekrška po ZVCP, za katera je zagrožena globa. Izrecno se ugotavlja tudi, in s tem se strinja tudi sodišče, da se v postopku ne obravnavajo zapletena (pravna in dejanska) vprašanja ter da zato ni videti okoliščin, ki bi narekovale, da se tožniku kot obdolženemu za prekršek zagotovi strokovna pomoč pri njegovi obrambi. Ker je namen brezplačne pravne pomoči uresničevanje tožnikove pravice do sodnega varstva, ta pa glede na povedano ter nenazadnje tudi glede na vrsto oziroma način vodenja sodnega postopka brez zastopanja po zagovorniku ne bo prizadeta, so v konkretnem primeru okoliščine oziroma dejstva v zadevi po presoji sodišča na podlagi določb 24. člena ZBPP utemeljeno ocenjena kot takšna, ki ne zadostijo (objektivnim) pogojem za odobritev brezplačne pravne pomoči.
tožba v upravnem sporu - pomanjkljiva tožba - poziv k dopolnitvi tožbe - zavrženje tožbe
Ker tožnik tožbi ni priložil izpodbijane odločbe (niti ni iz tožbenih navedb razvidna njena vsebina) in ker je bilo iz tožbenih navedb obenem mogoče razbrati, da o pritožbi zoper odločbo še ni odločeno, je sodišče tožnika pozvalo, naj predloži izpodbijani akt in izkaže, da so izpolnjene procesne predpostavke za vložitev tožbe zaradi molka organa druge stopnje, ter ga tudi opozorilo na posledice, če ne bi ravnal po pozivu. Tožnik se na poziv ni odzval, zato njegova tožba ostaja pomanjkljiva do te mere, da je ni mogoče obravnavati.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnine v naravi - ovire za vračilo v naravi - bistvena okrnitev možnosti za opravljanje dejavnosti
Določbo 1. točke prvega odstavka 19. člena ZDen je potrebno razlagati v smislu, da je treba v posameznem denacionalizacijskem postopku ugotoviti, ali konkretne nepremičnine, glede katere obstaja dolžnost vrnitve, ni mogoče nadomestiti z drugo nepremičnino na relevantnem območju oziroma ali bi bila njena nadomestitev povezana z nesorazmernimi stroški. Obstoj ovir za vračanje nepremičnin v naravi po 19. členu ZDen se presoja po stanju v času vračanja nepremičnin.
dohodnina - dohodnina od dobička iz kapitala - davčni zavezanec - odsvojitev nepremičnine - razdružitev skupnega premoženja
Zavezanec za dohodnino od dobička iz kapitala je odsvojitelj kapitala.
Po določbi 94. člena ZDoh-2 podleže obdavčitvi vsaka odsvojitev kapitala ali dela kapitala, razen v tistih primerih, ki so z zakonom izrecno izvzeti, med temi pa razdružitev skupnega premoženja ni navedena.
ZMed člen 85, 85/2, 97, 97/5, 109, 109/3, 109/3-1.
mediji - strokovni nadzor nad izvajanjem programskih zahtev in omejitev - ponovitev oddaje - obseg oglasov, TV prodaje in drugih plačanih obvestil
Predvajana oddaja ni bila označena kot ponovitev, kar predstavlja kršitev drugega odstavka 85. člena ZMed.
Sodišče glede na vsebino poziva k izjasnitvi in priloženega kodirnega lista v zvezi s sporno kršitvijo prvega odstavka 97. člena ZMed ugotavlja, da niti iz poziva, niti iz kodirnega lista ni jasno razvidno, na katero oddajo v časovnem okviru med 18.00 in 19.00 uro dne 3. 6. 2011 se kršitev prvega odstavka 97. člena ZMed, ki jo toženka očita tožnici, nanaša.
Skupna vrednost nepremičnin, s katerimi tožnik lahko razpolaga, presega višino mejnega zneska iz petega odstavka 4. člena ZDIU12, kar izključuje pravico do BPP.
Tožnikova solastninska pravica na nepremičninah, vključno z njihovo vrednostjo, kar vse je pristojni organ ugotovil na podlagi uradnih evidenc (GURS in Zemljiške knjige), v postopku s tožbo ni sporna. Drugih omejitev pri razpolaganju z nepremičninama, razen tiste (hipoteke), ki jo je ugotovil in tudi upošteval pri odločanju že pristojni organ za BPP, tožnik ne izkaže. Zgolj sklicevanje na opravilne številke sodnih postopkov, ki naj bi se vodili v zvezi z nepremičninami, za drugačno odločitev ne zadošča, še zlasti ne ob dejstvu, da je tožnik v prošnji za odobritev BPP glede svojega premoženjskega stanja, konkretno glede (so)lastništva nepremičnin, navedel neresnične podatke. To namreč pomeni, da je njegove tožbene trditve, ki poleg tega niso podkrepljene z nikakršnimi listinskimi dokazili, šteti za nedopustno tožbeno novoto in jih kot takšnih pri odločanju o tožbi ni bilo mogoče upoštevati.
dohodnina - dohodnina od dobička iz kapitala - prenos kapitala preminule osebe na dediče - vrednost kapitala ob pridobitvi
V primeru prenosa kapitala preminule osebe na dediča se za nabavno vrednost kapitala v času pridobitve šteje vrednost, od katere je bil odmerjen davek na dediščino in darila.
upravni spor - rok za vložitev tožbe - zavrženje tožbe - začasni zastopnik - zavrženje predloga za postavitev začasnega zastopnika
Zaradi zavrženja tožbe ni pravne podlage, da bi se tožniku postavilo začasnega skrbnika po 82. členu ZPP. Tožnik namreč glede na ugotovljeno dejansko in pravno stanje nima pravnega interesa za postavitev začasnega zastopnika glede spora, ki ga ni.
DDV - dohodnina - dohodek iz dejavnosti - opravljanje dejavnosti - preprodaja motornih vozi - davčni postopek - trditveno in dokazno breme - dokazovanje - zavrnitev izvedbe dokaza
Zaključek, da je tožnik opravljal dejavnost preprodaje motornih vozil, je pravilen. Na podlagi obširno navedenih dejanskih ugotovitev, ki se nanašajo na nakup in prodajo posameznih osebnih vozil, namreč davčni organ utemeljeno sklene, da je tožnik vozila kupil zaradi nadaljnje prodaje in to opredeli kot opravljanje dejavnosti z namenom doseganja dobička na trgu. Okoliščine, pomembne za to presojo, so v obrazložitvi jasno in konkretno navedene (nakup in prodaja kar 21 vozil v razdobju od julija 2006 do februarja 2008, čas od nakupa do prodaje posameznih vozil in zaporedje poslov, način prodaje). Ob takšnih objektivnih okoliščinah navedbe in dokazi, s katerimi tožnik utemeljuje, da je vsa ta vozila kupil z namenom lastne uporabe oziroma za potrebe svoje družine ter jih nato iz različnih razlogov prodal, za to, da bi izpodbil navedeni zaključek, ne zadoščajo. Tožnikova v tem pogledu podana pojasnila, čeprav zelo obširna, namreč (tudi še v tožbi) ostajajo povsem splošna, brez konkretnih podatkov.
Stranka mora za svoje trditve predložiti oziroma ponuditi dokaze, pri čemer zavezanec svoje trditve v davčnem postopku dokazuje praviloma s pisno dokumentacijo (glej 76. in 77. člen ZDavP-2), kar pomeni izjemo od pravil splošnega upravnega postopka. Čeprav zavrnitev izvedbe dokaza (v konkretnem primeru je tožnik predlagal zaslišanje sebe in prič) na podlagi vnaprejšnje dokazne ocene načeloma ni dopustna, to ne pomeni, da navedbe in dokazni predlogi stranke niso podvrženi predhodnemu preizkusu tudi z vidika življenjske logike in prepričljivosti. Pri tem ni mogoče spregledati, da tožnik v dokaz svojih navedb, s katerimi ugovarja nastanku davčne obveznosti, ne predloži nobenih pisnih, listinskih dokazov, čeprav mu je že prvostopenjski organ pojasnil, da tudi iz tega razloga ne sledi njegovim pripombam. Še zlasti to velja ob dejstvu, da za odločitev ključne ugotovitve davčnega organa o nakupih in prodajah vozil temeljijo na listinah, tožnikova pojasnila o izključno zasebni naravi vseh teh nakupov in prodaj pa že glede na njihovo število (21 preprodanih vozil v enem letu in devetih mesecih) bistveno odstopajo od življenjskih situacij, ki so običajne, ko ne gre za opravljanje dejavnosti.
telekomunikacije - vzpostavitev povezave med sistemoma AJPES in VEP.SI - stvarna pristojnost - spor med operaterji - spor med operaterjem in končnim uporabnikom - stranka z interesom - uporabnik - zavrženje vloge
AJPES-a ni mogoče šteti kot uporabnika v smislu določbe 129. člena ZEKom. Prav tako AJPES-a ni mogoče opredeliti kot uporabnika v skladu z 42. točko 3. člena ZEKom, saj zgolj posreduje v elektronsko vročanje sodne in upravne odločbe.
Obveznost posredovanja v elektronsko vročanje sodnih in upravnih odločb preko vseh ponudnikov te storitve iz ZEKom oziroma iz na njegovi podlagi izdanih predpisov ne izhaja. Zato toženka ni pristojna za rešitev tega spora med tožnico in AJPES-om.
ZGO-1 člen 5. Uredba o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije člen 2, 2-14, 2-16, 9, 9/1, 9/2, 16, 16/2, 16/3.
podpora električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov - pogoji za dodelitev podpore - starost proizvedene naprave - pretežno nova proizvedena naprava
Dokazovanje izpolnjevanja pogojev je na strani vlagatelja zahteve. To pomeni, da mora tožnica izkazati oziroma predložiti dokumentacijo, iz katere izhaja, da gre za novo oziroma pretežno novo proizvodno napravo v skladu z določbo 14. oziroma 18. alineje 2. člena Uredbe o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije. Sodišče se strinja z zaključkom upravnih organov obeh stopenj, da HE X. predstavlja objekt, za katerega je potrebno pridobiti gradbeno in uporabno dovoljenje.
Starost proizvedene naprave se po določbi drugega odstavka 9. člena Uredbe o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije določi z datumom izdaje uporabnega dovoljenja za obratovanje proizvodne naprave, ki šteje kot začetek proizvodnje električne energije v proizvodni napravi.
ZOFVI člen 96, 148. Pravilnik o strokovnem izpitu strokovnih delavcev na področju vzgoje in izobraževanja člen 7.
strokovni izpit - pristop k strokovnemu izpitu - pogoji za pristop - zahtevna izobrazba
Tožnica je ob uveljavitvi ZOFVI opravljala delo svetovalne delavke in ima pridobljeno višješolsko izobrazbo v svoji stroki. Glede na navedeno in glede na določbo 148. člena ZOFVI tožnica zatrjuje, da izpolnjuje zahtevani izobrazbeni pogoj za pristop k strokovnemu izpitu. Do tega vprašanja, čeprav so ji bili ti podatki v času izdaje izpodbijane odločbe znani, se tožena stranka ni opredelila, niti jih ni upoštevala pri izdaji izpodbijanega akta. To nedoslednost je sicer nadomestila v odgovoru na tožbo, česar pa sodišče v preizkusu zakonitosti izpodbijane odločbe ne more upoštevati.
odlog plačila davka - hujša gospodarska škoda - dokazno breme
V drugem odstavku 102. člena ZDavP-2 je sicer res določeno, da davčni organ o zahtevi za odlog oziroma obročno plačevanje davka odloči (tudi) na podlagi podatkov iz svojih evidenc in podatkov iz evidenc drugih organov, ki jih lahko pridobi. Vendar je v istem odstavku navedenega člena določeno tudi, da o zahtevi odloči (tudi) na podlagi podatkov ter predloženih dokazov zavezanca, iz katerih so razvidne okoliščine za nastanek hujše gospodarske škode. Ker tožnik po tem, ko ga je prvostopenjski organ po prejemu vloge za odlog oziroma obročno plačilo DDV pozval, naj le-to dopolni in ga ob tem podrobno poučil o tem, kakšna dokazila mora predložiti, če želi uveljaviti odlog plačila, teh ni predložil, je odločitev o zavrnitvi vloge pravilna in skladna z določbami predpisov, na katere se opira.
Glede na pravilno ugotovitev upravnega organa, da je ob uveljavitvi novele zakona dne 4. 12. 1948 A.A. živela v tujini, ter ugotovitev, da je bila oseba nemške narodnosti, je podana domneva nelojalnega ravnanja imenovane. V zvezi s tožbenim očitkom diskriminatornega ravnanja do oseb nemške narodnosti, sodišče pojasnjuje, da je že Ustavno sodišče v odločbi U-I- 23/93 poudarilo, da bi bila uporaba drugega odstavka 35. člena ZDrž, ki bi se raztezala na vse osebe nemške narodnosti, nedopustna, zato je treba uporabiti tretji (razlikovalni) pogoj, to je kriterij nelojalnosti, ki pa se je v obravnavani zadevi ugotavljal oziroma se je ta domneva izpodbijala. Iz navedenega razloga sodišče zavrača tožbeni očitek diskriminatornega ravnanja do oseb nemške narodnosti, saj je bilo državljanstvo mogoče odreči le tistim osebam nemške narodnosti, ki so bile nelojalne.
Domnevo nelojalnosti je tožeča stranka izpodbijala s predlogi za zaslišanje prič. Upravni organ se je opredelil do izjav prič ter jih v smislu določbe 10. člena ZUP tudi dokazno ocenil. sporna dokazna ocena ni vezana na posebna pravila ali posebne predpise, gre za prosto presojo dokazov, ki pa jo omejujejo tako načelo materialne resnice kot načelo zakonitosti. Sodišče v obravnavani zadevi tej dokazni oceni v celoti sledi, saj je prvostopenjski organ svojo dokazno oceno utemeljil in zapisal v obrazložitvi izpodbijane odločbe.