Zakon o obligacijskih razmerjih (ZOR) pa je določal, da v dvostranskih pogodbah nobena stranka ni dolžna izpolniti svoje obveznosti, če druga stranka ne izpolni ali ni pripravljena sočasno izpolniti svoje obveznosti, razen če je dogovorjeno ali z zakonom določeno kaj drugega ali če kaj drugega izvira iz narave posla.
ZDR člen 96, 96. Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti člen 17. Kolektivna pogodba za kmetijstvo in živilsko industrijo Slovenije člen 18, 18.
prenehanje delovnega razmerja - program razreševanja presežnih delavcev - kriteriji za določitev presežnih delavcev - kolektivna pogodba
Če je delodajalec delavcu odpovedal pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga v letu 2003, je odpoved potrebno presojati po določbah ZDR, ne pa po določbah SKPgd oz. kolektivne pogodbe dejavnosti.
Ker je delodajalec zaposloval manj kot 100 delavcev, pri delavcu pa je šlo za individualni odpust, delodajalec ni bil dolžan izdelati programa razreševanja presežnih delavcev oz. sprejeti kriterijev za določitev presežnih delavcev.
prenehanje delovnega razmerja zaradi disciplinskega ukrepa - pravni interes
Delavcu, ki zahteva presojo dokončne odločitve delodajalca, ni potrebno dokazovati pravnega interesa za vložitev tožbe, saj se le ta predpostavlja. Vložitev tožbe omogoča materialno-pravna zakonodaja - ZTPDR in delavcu zaradi prenehanja delovnega razmerja ni mogoče odreči sodnega varstva.
Opustitev vročitve pisne obdolžitve ter zagovora predstavlja takšno kršitev postopka, zaradi katere je že iz navedenega razloga odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita. Zapisnik o razgovoru z delavko ne more nadomestiti pisne obdolžitve in zagovora.
ZPPSL člen 112, 114, 114/1, 114/2, 112, 114, 114/1, 114/2.
zamudne obresti - stečajni postopek
Začetek stečajnega postopka na tek obresti ne vpliva, spremeni pa se obrestna mera. Do začetka stečajnega postopka tečejo zakonite zamudne obresti po ZPOMZO, od začetka stečajnega postopka po temeljni obrestni meri.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - dokazno breme
Dolžnik med drugim trdi, da upniku ne dolguje ničesar (zastaranje terjatve uveljavlja zgolj iz previdnosti). Te trditve pa ni mogoče razumeti drugače kot tako, da zanika obstoj poslovnega razmerja z upnikom, za zanikana dejstva pa objektivno niti ni mogoče predlagati dokazov. Ker je dokazno breme za obstoj poslovnega razmerja med strankama na upniku, je bilo v tej fazi postopka za obrazloženost ugovora dovolj, da je dolžnik obstoj razmerja z upnikom zanikal.
Delodajalcu v primeru, ko je en delavec presežek, ni potrebno sprejeti programa razreševanja presežnih delavcev. V takem primeru zadošča navedba razloga za prenehanje potrebe po delu delavca v sklepu o prenehanju delovnega razmerja in da jo o tem obveščen tudi sindikat. Delodajalec mora zadostiti vsebinskim pogojem iz 35. čl. ZDR, ni pa nujen sprejem še posebnega formalnega akta z nazivom program razreševanja trajno presežnih delavcev.
odpoved delovnega razmerja - sodno varstvo - nadurno delo - nadurno delo
V ZDR ni predvideno sodno varstvo zoper pisno opozorilo delavca na izpolnjene obveznosti in možnost odpovedi v primeru ponovne kršitve. Pisno opozorilo že po gramatikalni razlagi ne pomeni dejanja, s katerim bi delodajalec kršil katero od pravic delavca iz delovnega razmerja. Opozorilo nima neposrednih pravnih posledic in predstavlja le predpostavko za kasnejšo redno odpoved. Šele v sporu o nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi bi delavec lahko uveljavljal neutemeljenost takšnega opozorila.
ZDR omogoča v krajšem obdobju tudi večje število ur nadurnega dela oz. trajanja delovnega dne, vendar le, če je tako določeno z drugim zakonom ali kolektivno pogodbo. To v konkretnem primeru ni izkazano, saj posebnega zakona, ki bi to določal ni, prav tako pa to ne izhaja iz Kolektivne pogodbe za dejavnost kovinskih materialov in livarn ter za kovinsko in elektro industrijo Slovenije.
ZOR člen 12, 13, 360, 12, 13, 360. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339, 339/2, 339/2-14.
ugovor zastaranja
Ugovor zastaranja je mogoče šteti kot nedopusten takrat, kadar je ob upoštevanju načel vestnosti in poštenja (12. člen ZOR) in prepovedi zlorabe pravic (13. člen ZOR) mogoče zaključiti, da je tak ugovor zastaranja zoper načela javne morale. To pomeni, da mora biti ravnanje tožene stranke takšno, da je tožniku preprečilo pravočasno vložitev tožbe. Če je tožnik tekom postopka zatrjeval, da je ugovor zastaranja nemoralen in s tem nedopusten, sodišče prve stopnje pa se do teh načel ni opredelilo, je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka.
Konvencija ZN o otrokovih pravicah člen 12, 21. URS člen 54, 56. ZZZDR člen 4, 4/2, 116. ZNP člen 65.
nepravdni postopek - roditeljska pravica - odvzem roditeljske pravice - varstvo koristi otroka - udeleženci postopka - otrok
Zakon med udeležence postopka po samem zakonu ne šteje otroka, tako da je slednji udeleženec samo takrat, kadar nastopa kot predlagatelj. Dejstvo, da ZNP otroku ne priznava statusa udeleženca v postopku, pa na drugi strani ne odvezuje sodišča, da v primeru, če je otrok sposoben izraziti lastno mnenje, ne pridobi mnenja otroka (ali neposredno ali preko skrbnika ali predvsem za to usposobljene osebe) in to o okoliščinah, pomembnih za odločanje v postopku. Kot udeleženec postopka pa nastopa torej tudi drugi od staršev, če ima roditeljsko pravico.
Osnova celotnemu sistemu pravic in dolžnosti staršev izhaja iz 54. čl. Ustave RS, ki določa, da imajo starši pravico in dolžnost vzdrževati, izobraževati in vzgajati svoje otroke. Ta pravica in dolžnost se staršem lahko odvzame ali omeji samo iz razlogov, ki jih zaradi varovanja otrokovih koristi določa zakon. V 56. členu pa Ustava RS otrokom zagotavlja človekove pravice in temeljne svoboščine v skladu s starostjo in zrelostjo otroka in pravico do posebnega varstva in skrbi zlasti pred gospodarskim, socialnim, telesnim, duševnim in drugim izkoriščanjem in zlorabljanjem. Iz navedenih določb Ustave RS torej jasno izhaja, da je roditeljska pravica omejena in podrejena z varovanjem otrokove koristi.
Roditeljska pravica je sestavljena iz posameznih upravičenj (npr. do družinskega življenja), pa tudi iz obveznosti. Vsebinsko enako izhaja tudi iz Konvencije ZN o otrokovih pravicah, ki med drugim v 18. členu izrecno določa načelo, da sta oba starša odgovorna za otrokovo vzgojo in razvoj, ter da so otrokove koristi pri tem njihov poglavitni cilj. V postopku odvzema roditeljske pravice je potrebno presojati obstoj pogojev za odvzem roditeljske pravice določenih v 116. čl. ZZZDR skozi kriterij največje koristi otroka. Pri tem pa 21. čl. Konvencije ZN o otrokovih pravicah poudarja v primeru, če je otrok začasno ali stalno prikrajšan za svoje družinsko življenje, naj bo pri preučevanju rešitev posebna skrb posvečena zaželeni nepretrganosti otrokove vzgoje.
prodajna pogodba - odgovornost za stvarne napake - jamčevanje za napake
Drugotožena stranka je bila prodajalec stanovanja in kot prodajalec drugotožena stranka odgovorja za stvarne napake v smislu določb 478. čl. ZOR, vendar pa bi sodišče prve stopnje moralo pri odločanju o tem ali je drugotožena stranka za stvarne napake tožeči stranki odgovorna, upoštevati roke, ki jih zakon določa za jamčevalne zahtevke.
ZPP člen 338, 338/2, 458, 458/1, 338, 338/2, 458, 458/1.
zmota - zamudna sodba - spor majhne vrednosti
Pri zamudni sodbi se fingira, da toženec, ki na tožbo ne odgovori, priznava navedbe tožnika. Po mnenju pritožbenega sodišča je zato takšno sodbo mogoče izpodbijati tudi zaradi zmote. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, ker je bila v zmoti - tožeča stranka ji je obljubila, da bo tožbo (zaradi plačila) umaknila.
Odgovor na vprašanje, ali je dogovor dedičev v zvezi s pričakovano dediščino veljaven ali ne, oziroma ali ga bo zapuščinsko sodišče moralo povzeti v sklep o dedovanju po 3.odst. 214.čl. ZD je pravno vprašanje in to pravno vprašanje mora rešiti zapuščinsko sodišče samo.
prepozen ugovor - rok za ugovor - sklep o izvršbi - iztek roka - dela prost dan
Ker je zadnji rok za ugovor zoper sklep o izvršbi bila sobota 15.4.2006 ponedeljek 17.4.2006 pa je bil dela prost dan (velikonočni ponedeljek), je ugovor vložen neposredno, pri sodišču prvi prihodnji delavnik, to je 18.4.2006, pravočasen.
Delodajalec ravna v nasprotju z določbo 1. odst. 17. čl. SKPGD, če pri ugotavljanju delavke kot trajno presežne delavke ne opravi primerjave delovne uspešnosti delavke z vsemi primerljivimi delavkami. Delodajalec je delavko primerjal le z eno delavko, na delovnih mestih, ki so bila primerljiva delavkinemu, pa so delale še najmanj tri delavke.