Do umika tožbe ni prišlo zaradi izpolnitve zahtevka, temveč zato, ker je prišlo do objektivno spremenjenih okoliščin, za katere je tožeča stranka (sicer brez svoje krivde) izvedela šele po vloženi tožbi. Ta okoliščina pa gre v breme njej, saj spada v njeno sfero tveganja, ki ga prevzame z vložitvijo tožbe.
ZZZDR člen 191, 191/I, 191, 191/I. ZZK člen 86, 86/I, 86/I-3, 95, 95-3, 86, 86/I, 86/I-3, 95, 95-3. ZZK-1 člen 246, 246/I, 246, 246/I.
vpis v zemljiško knjigo
Po 3.točki prvega odstavka 86. člena ZZK sodišče dovoli vpis, če so predložene listine, ki so predpisane za vpis, in če so priloženi dokazi o izpolnitvi obveznosti po posebnih predpisih. V predmetni zadevi pa je že ob formalnem pregledu listine - izročilne pogodbe ugotoviti, da ni podana oziroma ni priložen dokaz o odobritvi v smislu prvega odstavka 191. člena ZZZDR. Brez take odobritve pa tak pravni posel ne more predstavljati listine, predpisane za vpis v zemljiško knjigo, ker ni priložen dokaz o izpolnitvi obveznosti po posebnih predpisih (3. točka prvega odstakva 86. člena ZZK).
Da bi se pripravljalna vloga lahko štela kot nova samostojna tožba, bi morala nujno biti njen sestavni del tudi prva tožba, v kateri so bila (verjetno) navedena dejstva, ki utemeljujejo regresni zahtevek po temelju. Samo obe vlogi skupaj vsebujeta očitno vsa pravno relevantna dejstva, sama pripravljalna vloga pa nikakor ni popolna v navedbah, da bi že samo iz teh navedb izhajala utemeljenost "modificiranega" tožbenega zahtevka.
Dolžnik ob vložitvi ugovora 6.2.2001 ni mogel navajati, da je bil pasiven družbenik, ker ta razlog pred odločbo Ustavnega sodišča še ni bil aktualen in z njim takrat ne bi uspel. Vendar po pravnomočnosti sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, s katerim mu je bilo naloženo plačilo, ne more več uveljavljati ugovornega razloga iz 12. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ v zvezi s prvim odstavkom 56. člena ZIZ.
Ni podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, ki naj bi jo sodišče prve stopnje storilo s tem, da je štelo, da je tožena stranka prekludirana glede predložitve sklepa o razporeditvi. Sodišče je sicer zmotno uporabilo določbo 4. odstavka 286. člena ZPP, ko ni dopustilo izvedbo dokaza z listino, ki jo je tožena stranka kot dokaz predlagala že v odgovoru na tožbo, vendar pa navedeno lahko predstavlja le relativno bistveno kršitev pravil pravdnega postopka.
URS člen 22. ZTPRD člen 81, 81/2. ZDR (1990) člen 34. Splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo (1990) člen 12, 12-1. SKPG člen 13. ZPP člen 100, 100/1.
prenehanje delovnega razmerja - trajni presežki - akt o obstoju prenehanja potreb po delu - kriteriji za ohranitev zaposlitve - delovna uspešnost - pooblastilo - pooblastilno razmerje - smrt pooblastitelja
Zgolj pomanjaknje akta, opredeljenega v 34. čl. ZDR v zvezi z ugotovitvijo obstoja trajnega prenehanja potreb po delu, katerega ugotovi poslovodni organ, še ne predstavlja razloga za nezakonitost postopka določanja trajno presežnih delavcev.
V SKPG(1990) je bil posebej določen kriterij - delovna uspešnost, po katerem delavec ohrani zaposlitev, kot temeljni kriterij, zato ni bilo možnosti uporabo tega kriterija po presoji delodajalca. Šele SKPgd, sprejeta v letu 1993, je omogočila uporabo drugih korekcijskih kriterijev, vendar le v primeru, če temeljni kriterij - delovna uspešnost, ni bil vnaprej opredeljen in določen.
Zgolj zato, ker dedinja po pokojnem tožniku ni mogla prepoznati podpisa pokojnega tožnika na pooblastilu, še ni mogoče zaključiti, da ni obstajalo dejansko pooblastilno razmerje med pokojnim tožnikom in pooblaščencem. Ker je imel tožnik, ki je umrl, pravdnega pooblaščenca, je le-ta imel v skladu s 1. odst. 100. čl. ZPP še naprej pravico opravljati pravdna dejanja, saj pravdno pooblastilo s smrtjo ne preneha. Namesto umrle stranke vstopijo v njegov položaj v trenutku smrti ex lege njegovi dediči. Ker pooblastilo ne preneha, če pooblastitelj umre, pooblaščenec še naprej zastopa dediče pooblastitelja, ki pa lahko pooblastilo prekličejo.
Sodišče odloči o utemeljenosti ugovora pasivne legitimacije šele, če ugotovi, da so podane vse procesne predpostavke za vsebinsko odločanje o tožbenem zahtevku.
V primeru pomanjkanja procesne predpostavke "t.i. notranje poti" sodišče o sporu ne more vsebinsko odločati. Odločanje o pasivni legitimaciji tožene stranke se presoja po materialnem pravu, saj tožnik zatrjuje, da je toženec subjekt zatrjevane materialne obveznosti.
prenehanje delovnega razmerja - reparacija - razlika v plačah - regres
Če se delavec po prenehanju delovnega razmerja začasno samozaposli kot samostojni podjetnik ali se zaposli pri novem delodajalcu, za to obdobje ni upravičen do priznanja delovnega razmerja in do vpisa delovne dobe v delovno knjižico pri delodajalcu, pri katerem mu je delovno razmerje nezakonito prenehalo. Ne izgubi pa s tem pravice, da od prejšnega delodajalca zahteva izplačilo razlike v plači oziroma razlike v dohodku. To velja tudi za regres za letni dopust.
začasna odredba - invalidnost - preostala delovna zmožnost - razporeditev na drugo delovno mesto - čakanje na zaposlitev na drugem ustreznem delu - pogoji za izdajo začasne odredbe - verjetnost obstoja terjatve
ZDR ne vsebuje določb, na podlagi katerih bi delodajalec v primeru ugotovljene invalidnosti delavca (s pravico do razporeditve oz. premestitve na delovno mesto, primerno delavčevi preostali delovni zmožnosti in strokovni izobrazbi oz. usposobljenosti) delavcu lahko izdal odločbo o čakanju na razporeditev oz. zaposlitev po pokojninskih predpisih.
V primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi prisilne poravnave po 106. členu ZDR gre za odpoved iz poslovnih razlogov. Tudi za odpoved po tej določbi ZDR velja posebno pravno varstvo pred odpovedjo za določene kategorije delavcev, ki jim delodajalec ne sme odpovedati pogodb o zaposlitvi, oz. je odpoved vezana na posebne pogoje in soglasja (predstavniki delavcev, starejši delavci, starši, invalidi).
Do uveljavitve zakona, ki bo urejal usposabljanje in zaposlovanje invalidov, ni pravne podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi invalidu v postopku prisilne poravnave.
V postopku odpovedi pogodbe o zaposlitvi glede časovne in krajevne opredelitve storitve hujših kršitev pogodbenih obveznosti ni mogoče postaviti takšnih zahtev kot za kazenski postopek in tudi ne takšnih zahtev, kot so bile oblikovane za disciplinski postopek.
ZGD člen 250, 250/2, 250, 250/2. ZDoh člen 15, 15/1, 15, 15/1. ZDavP člen 114, 130, 130/2, 226, 114, 130, 130/2, 226.
odpravnina - delavec s posebnimi pooblastili
Odpravnina neupravično odpoklicanemu delavcu je korporacijsko-pravni in ne delovno-pravni institut. Taka odpravnina šteje za osebni prejemek iz delovnega razmerja in se v skladu z Zakonom o dohodnini ustrezno obdavči.
ZDR (1990) člen 88, 89. ZDSS člen 24, 24. ZTPDR člen 54, 54.
prenehanje delovnega razmerja - disciplinski postopek - zakonitost postopka
Na podlagi neobjavljenega pravilnika ni mogoče zakonito voditi disciplinskega postopka in so zato v takšnem postopku izrečeni disciplinski ukrepi nezakoniti. Načelo zakonitosti je namreč eno od temeljnih načel disciplinskega postopka. V skladu s tem načelom nihče ne more biti spoznan za odgovornosti za kršitev delovne obveznosti, ki kot takšna ni bila opredeljena v panožni kolektivni pogodbi ali v splošnem aktu delodajalca, še preden je bilo dejanje storjeno.
ZDR člen 96, 96. Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti člen 17. Kolektivna pogodba za kmetijstvo in živilsko industrijo Slovenije člen 18, 18.
prenehanje delovnega razmerja - program razreševanja presežnih delavcev - kriteriji za določitev presežnih delavcev - kolektivna pogodba
Če je delodajalec delavcu odpovedal pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga v letu 2003, je odpoved potrebno presojati po določbah ZDR, ne pa po določbah SKPgd oz. kolektivne pogodbe dejavnosti.
Ker je delodajalec zaposloval manj kot 100 delavcev, pri delavcu pa je šlo za individualni odpust, delodajalec ni bil dolžan izdelati programa razreševanja presežnih delavcev oz. sprejeti kriterijev za določitev presežnih delavcev.
Delodajalcu v primeru, ko je en delavec presežek, ni potrebno sprejeti programa razreševanja presežnih delavcev. V takem primeru zadošča navedba razloga za prenehanje potrebe po delu delavca v sklepu o prenehanju delovnega razmerja in da jo o tem obveščen tudi sindikat. Delodajalec mora zadostiti vsebinskim pogojem iz 35. čl. ZDR, ni pa nujen sprejem še posebnega formalnega akta z nazivom program razreševanja trajno presežnih delavcev.
Če delavcu po ZDR glede na delovno dobo pri delodajalcu (92. čl. ZDR) pripada krajši odpovedni rok, kot je določen v kolektivni pogodbi, odpovednega roka iz kolektivne pogodbe ni mogoče šteti za ugodnejšega. Kolektivna pogodba trajanje odpovednega roka veže na tarifno skupino, v katero je uvrščeno delavčevo delovno mesto. ZDR odpovedni rok veže na delovno dobo pri delodajalcu. V prejšnjem ZDR dolžina odpovednih rokov (razen pri trajno presežnih delavcih) ni bila določena, zato ureditve v kolektivni pogodbi, sprejeti v času veljave prejšnjega ZDR, ni mogoče šteti za ugodnejšo.
Zakon o obligacijskih razmerjih (ZOR) pa je določal, da v dvostranskih pogodbah nobena stranka ni dolžna izpolniti svoje obveznosti, če druga stranka ne izpolni ali ni pripravljena sočasno izpolniti svoje obveznosti, razen če je dogovorjeno ali z zakonom določeno kaj drugega ali če kaj drugega izvira iz narave posla.
prenehanje delovnega razmerja zaradi disciplinskega ukrepa - pravni interes
Delavcu, ki zahteva presojo dokončne odločitve delodajalca, ni potrebno dokazovati pravnega interesa za vložitev tožbe, saj se le ta predpostavlja. Vložitev tožbe omogoča materialno-pravna zakonodaja - ZTPDR in delavcu zaradi prenehanja delovnega razmerja ni mogoče odreči sodnega varstva.
Opustitev vročitve pisne obdolžitve ter zagovora predstavlja takšno kršitev postopka, zaradi katere je že iz navedenega razloga odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita. Zapisnik o razgovoru z delavko ne more nadomestiti pisne obdolžitve in zagovora.