Ker zaznamba izvršbe in zato torej tudi ne vpis plombe po prejemu sklepa o izvršbi ni negativna procesna predpostavka za nadaljevanje teka postopka v zvezi z vknjižbo lastninske pravice na dolžnika, ki se je začel prej, sodišče prve stopnje v obravnavanem primeru ni imelo pravne podlage za prekinitev postopka izvršbe. Zaznamba sklepa o izvršbi in nadaljnji tek izvršilnega postopka bi bila tako v obravnavanem primeru odvisna od odločitve sodišča o prej vloženem predlogu.
Da bi se pripravljalna vloga lahko štela kot nova samostojna tožba, bi morala nujno biti njen sestavni del tudi prva tožba, v kateri so bila (verjetno) navedena dejstva, ki utemeljujejo regresni zahtevek po temelju. Samo obe vlogi skupaj vsebujeta očitno vsa pravno relevantna dejstva, sama pripravljalna vloga pa nikakor ni popolna v navedbah, da bi že samo iz teh navedb izhajala utemeljenost "modificiranega" tožbenega zahtevka.
Dolžnik ob vložitvi ugovora 6.2.2001 ni mogel navajati, da je bil pasiven družbenik, ker ta razlog pred odločbo Ustavnega sodišča še ni bil aktualen in z njim takrat ne bi uspel. Vendar po pravnomočnosti sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, s katerim mu je bilo naloženo plačilo, ne more več uveljavljati ugovornega razloga iz 12. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ v zvezi s prvim odstavkom 56. člena ZIZ.
Do umika tožbe ni prišlo zaradi izpolnitve zahtevka, temveč zato, ker je prišlo do objektivno spremenjenih okoliščin, za katere je tožeča stranka (sicer brez svoje krivde) izvedela šele po vloženi tožbi. Ta okoliščina pa gre v breme njej, saj spada v njeno sfero tveganja, ki ga prevzame z vložitvijo tožbe.
Ni podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, ki naj bi jo sodišče prve stopnje storilo s tem, da je štelo, da je tožena stranka prekludirana glede predložitve sklepa o razporeditvi. Sodišče je sicer zmotno uporabilo določbo 4. odstavka 286. člena ZPP, ko ni dopustilo izvedbo dokaza z listino, ki jo je tožena stranka kot dokaz predlagala že v odgovoru na tožbo, vendar pa navedeno lahko predstavlja le relativno bistveno kršitev pravil pravdnega postopka.
ZDR (1990) člen 88, 89. ZDSS člen 24, 24. ZTPDR člen 54, 54.
prenehanje delovnega razmerja - disciplinski postopek - zakonitost postopka
Na podlagi neobjavljenega pravilnika ni mogoče zakonito voditi disciplinskega postopka in so zato v takšnem postopku izrečeni disciplinski ukrepi nezakoniti. Načelo zakonitosti je namreč eno od temeljnih načel disciplinskega postopka. V skladu s tem načelom nihče ne more biti spoznan za odgovornosti za kršitev delovne obveznosti, ki kot takšna ni bila opredeljena v panožni kolektivni pogodbi ali v splošnem aktu delodajalca, še preden je bilo dejanje storjeno.
V primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi prisilne poravnave po 106. členu ZDR gre za odpoved iz poslovnih razlogov. Tudi za odpoved po tej določbi ZDR velja posebno pravno varstvo pred odpovedjo za določene kategorije delavcev, ki jim delodajalec ne sme odpovedati pogodb o zaposlitvi, oz. je odpoved vezana na posebne pogoje in soglasja (predstavniki delavcev, starejši delavci, starši, invalidi).
Do uveljavitve zakona, ki bo urejal usposabljanje in zaposlovanje invalidov, ni pravne podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi invalidu v postopku prisilne poravnave.
URS člen 22. ZTPRD člen 81, 81/2. ZDR (1990) člen 34. Splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo (1990) člen 12, 12-1. SKPG člen 13. ZPP člen 100, 100/1.
prenehanje delovnega razmerja - trajni presežki - akt o obstoju prenehanja potreb po delu - kriteriji za ohranitev zaposlitve - delovna uspešnost - pooblastilo - pooblastilno razmerje - smrt pooblastitelja
Zgolj pomanjaknje akta, opredeljenega v 34. čl. ZDR v zvezi z ugotovitvijo obstoja trajnega prenehanja potreb po delu, katerega ugotovi poslovodni organ, še ne predstavlja razloga za nezakonitost postopka določanja trajno presežnih delavcev.
V SKPG(1990) je bil posebej določen kriterij - delovna uspešnost, po katerem delavec ohrani zaposlitev, kot temeljni kriterij, zato ni bilo možnosti uporabo tega kriterija po presoji delodajalca. Šele SKPgd, sprejeta v letu 1993, je omogočila uporabo drugih korekcijskih kriterijev, vendar le v primeru, če temeljni kriterij - delovna uspešnost, ni bil vnaprej opredeljen in določen.
Zgolj zato, ker dedinja po pokojnem tožniku ni mogla prepoznati podpisa pokojnega tožnika na pooblastilu, še ni mogoče zaključiti, da ni obstajalo dejansko pooblastilno razmerje med pokojnim tožnikom in pooblaščencem. Ker je imel tožnik, ki je umrl, pravdnega pooblaščenca, je le-ta imel v skladu s 1. odst. 100. čl. ZPP še naprej pravico opravljati pravdna dejanja, saj pravdno pooblastilo s smrtjo ne preneha. Namesto umrle stranke vstopijo v njegov položaj v trenutku smrti ex lege njegovi dediči. Ker pooblastilo ne preneha, če pooblastitelj umre, pooblaščenec še naprej zastopa dediče pooblastitelja, ki pa lahko pooblastilo prekličejo.
prenehanje delovnega razmerja - reparacija - razlika v plačah - regres
Če se delavec po prenehanju delovnega razmerja začasno samozaposli kot samostojni podjetnik ali se zaposli pri novem delodajalcu, za to obdobje ni upravičen do priznanja delovnega razmerja in do vpisa delovne dobe v delovno knjižico pri delodajalcu, pri katerem mu je delovno razmerje nezakonito prenehalo. Ne izgubi pa s tem pravice, da od prejšnega delodajalca zahteva izplačilo razlike v plači oziroma razlike v dohodku. To velja tudi za regres za letni dopust.
ZGD člen 250, 250/2, 250, 250/2. ZDoh člen 15, 15/1, 15, 15/1. ZDavP člen 114, 130, 130/2, 226, 114, 130, 130/2, 226.
odpravnina - delavec s posebnimi pooblastili
Odpravnina neupravično odpoklicanemu delavcu je korporacijsko-pravni in ne delovno-pravni institut. Taka odpravnina šteje za osebni prejemek iz delovnega razmerja in se v skladu z Zakonom o dohodnini ustrezno obdavči.
V postopku odpovedi pogodbe o zaposlitvi glede časovne in krajevne opredelitve storitve hujših kršitev pogodbenih obveznosti ni mogoče postaviti takšnih zahtev kot za kazenski postopek in tudi ne takšnih zahtev, kot so bile oblikovane za disciplinski postopek.
začasna odredba - invalidnost - preostala delovna zmožnost - razporeditev na drugo delovno mesto - čakanje na zaposlitev na drugem ustreznem delu - pogoji za izdajo začasne odredbe - verjetnost obstoja terjatve
ZDR ne vsebuje določb, na podlagi katerih bi delodajalec v primeru ugotovljene invalidnosti delavca (s pravico do razporeditve oz. premestitve na delovno mesto, primerno delavčevi preostali delovni zmožnosti in strokovni izobrazbi oz. usposobljenosti) delavcu lahko izdal odločbo o čakanju na razporeditev oz. zaposlitev po pokojninskih predpisih.
Sodišče odloči o utemeljenosti ugovora pasivne legitimacije šele, če ugotovi, da so podane vse procesne predpostavke za vsebinsko odločanje o tožbenem zahtevku.
V primeru pomanjkanja procesne predpostavke "t.i. notranje poti" sodišče o sporu ne more vsebinsko odločati. Odločanje o pasivni legitimaciji tožene stranke se presoja po materialnem pravu, saj tožnik zatrjuje, da je toženec subjekt zatrjevane materialne obveznosti.
Če delavcu po ZDR glede na delovno dobo pri delodajalcu (92. čl. ZDR) pripada krajši odpovedni rok, kot je določen v kolektivni pogodbi, odpovednega roka iz kolektivne pogodbe ni mogoče šteti za ugodnejšega. Kolektivna pogodba trajanje odpovednega roka veže na tarifno skupino, v katero je uvrščeno delavčevo delovno mesto. ZDR odpovedni rok veže na delovno dobo pri delodajalcu. V prejšnjem ZDR dolžina odpovednih rokov (razen pri trajno presežnih delavcih) ni bila določena, zato ureditve v kolektivni pogodbi, sprejeti v času veljave prejšnjega ZDR, ni mogoče šteti za ugodnejšo.
ZDSS člen 19, 19/1, 19/2, 19, 19/1, 19/2. ZIZ člen 270, 272, 270, 272.
začasna odredba - vročitev sodbe - pravni interes
Začasna odredba je pravni institut, ki je namenjen urejanju razmerij med pravdnima strankama pred uvedbo sodnega postopka ali med njim, ne ureja pa se z njo razmerja med stranko postopka in sodiščem, ki v zadevi odloča. Tožnik s predlagano začasno odredbo ni zahteval zavarovanja denarne ali nedenarne terjatve, ampak vročitev sodbe sodišča prve stopnje, kar pomeni, da za izdajo začasne odredbe nima pravnega interesa.
ZPPSL člen 112, 114, 114/1, 114/2, 112, 114, 114/1, 114/2.
zamudne obresti - stečajni postopek
Začetek stečajnega postopka na tek obresti ne vpliva, spremeni pa se obrestna mera. Do začetka stečajnega postopka tečejo zakonite zamudne obresti po ZPOMZO, od začetka stečajnega postopka po temeljni obrestni meri.
Zakon o obligacijskih razmerjih (ZOR) pa je določal, da v dvostranskih pogodbah nobena stranka ni dolžna izpolniti svoje obveznosti, če druga stranka ne izpolni ali ni pripravljena sočasno izpolniti svoje obveznosti, razen če je dogovorjeno ali z zakonom določeno kaj drugega ali če kaj drugega izvira iz narave posla.
odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - odpoved s ponudbo nove pogodbe - posebno pravno varstvo pred odpovedjo - starejši delavci - rok za podajo redne odpovedi
Če delodajalec pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov delavcu ponudi sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi (1. odst. 90. čl. v zvezi s 3. odst. 88. čl. ZDR), mora upoštevati tudi prepoved iz 114. čl. ZDR (posebno pravno varstvo pred odpovedjo za starejše delavce) ter podati odpoved najkasneje v 30 dneh od seznanitve z razlogi za redno odpoved (5. odst. 88. čl. ZDR). Iskanje nove ponudbe za zaposlitev ne more vplivati na drugačno razlogovanje o dnevu seznanitve z razlogom odpovedi, saj je delodajalcu ob času seznanitve z razlogom odpovedi iz poslovnih razlogov znano, s kakšnimi drugimi deli oz. delovnimi mesti razpolaga.
delovno razmerje za določen čas - prenehanje delovnega razmerja za določen čas - transformacija delovnega razmerja - rok za vložitev tožbe
Razlog za transformacijo delovnega razmerja nastane vedno ob koncu delovnega razmerja, hkrati pa 75. in 77. čl. ZDR določata, da pogodba o zaposlitvi za določen čas preneha s samim potekom časa. Sklep delodajalca o datumu prenehanja delovnega razmerja ni konstitutiven, delodajalec pa takšnega sklepa po zakonu ni bil dolžan izdati, zato z dnem vročitve sklepa delodajalca ni bila kršena pravica delavca in ni začel teči rok za sodno varstvo. 30 dnevni rok za sodno varstvo (3. odst. 204. čl. ZDR) pri zahtevku na transformacijo pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas začne teči z zadnjim dnem obstoja delovnega razmerja.