ZTLR člen 33, 41, 33, 41. ZOR člen 286, 287, 286, 287.
pridržna pravica
S publicijansko tožbo lahko zahteva vrnitev stvari tudi t.i. domnevni lastnik, torej posestnik, ki ima priposestvovalno - zakonito in dovbroverno posest. Sodišče prve stopnje pa ni ugotavljalo, ali je tožnik imel posest spornega stanovanja, preden je posest stanovanja pridobila tožena stranka. Če je tožena stranka, ki se sklicuje na retencijsko pravico, posest zadržane stvari izgubila, ker jo je pridobil tožnik, je njena pridržna pravica ugasnila.
ZD člen 125, 125/1, 143, 143/1, 125, 125/1, 143, 143/1. ZDen člen 78, 78/1, 78/2, 78, 78/1, 78/2.
predmet dedovanja
Sodišče prve stopnje ni ugodilo predlogu upnikov za ločitev zapuščine, ker po zapustniku ni premoženja. V obravnavanem primeru je bilo premoženje v denacionalizacijskem postopku vrnjeno zapustnikovi prednici - njegovi materi, ki je umrla 31.10.1967. Po njej je bil že opravljen zapuščinski postopek, ki se je končal s pravnomočnim sklepom o dedovanju z dne 30.5.1969. V njem je bilo med drugim ugotovljeno, da je zapustnica z oporoko z dne 27.11.1961 zapustila svojo terjatev do jugoslovanske države za nacionalizirano podjetje "x" svojemu sinu. Po 1. odstavku 125. člena ZD je dedič lahko samo tisti, ki je živ ob uvedbi dedovanja. Dedovanje po denacionalizacijski upravičenki je bilo glede na specialno določilo 2. odstavka 78. člena ZDen uvedeno s pravnomočnostjo sklepa o dedovanju z dne 30.5.1969, torej bi po njej dedoval tudi njen sin. Po 2. odstavku 78. člena ZDen pa preide zapuščina na dediče z dnem pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji. Sin denacionalizacijske upravičenke je po navedbah pritožbe umrl, ko je bila že pravnomočna odločba o denacionalizaciji. Če pa je to res, je nanj kot dediča po denacionalizacijski upravičenki prešlo s to odločbo vrnjeno premoženje, kar pomeni tudi, da obstaja zapuščina po njem.
Toženčevo ravnanje, ko je objavil plakata, na katerih je lahko širša javnost prečitala spor, ki ga je imel s tožnico, ki mu ni plačevala najemnino, odstopa od običajnega ravnanja, ko se takšni spori rešujejo na sodišču. Vendar tudi po mnenju pritožbenega sodišča toženec s takšnim ravnanjem še ni storil nedopustno škodno dejanje, saj ni objavil o tožnici kakšnih podatkov, ki bi bili zaupne narave. Na plakatu je objavil resnične podatke o neplačanem dolgu tožnice. Vsebina plakata ni bila žaljiva in tudi če je bil toženčev namen v tem, da se razreši spor, ker bo tožnica na podlagi objavljenih podatkov o dolgu, ta dolg tožencu poravnala, takšen plakat ne more biti v nasprotju s pravnim redom, torej ni protipraven.
Sklep o dedovanju je ugotovitvena odločba, v kateri se ugotovi obseg zapuščine in razglasijo dediči. Izpolnitveni oz. dajatveni izreki v takšen sklep ne sodijo, razen če je med dediči sklenjen sporazum, ki ga sodišče povzame v sklep o dedovanju in gre v takem delu po vsebini za sodno poravnavo.
Zakon o lastninjenju nepremičnin v družbeni lasti ureja lastninjenje zemljišč in stavb v družbeni lastnini, ki niso predmet lastninjenja po drugih zakonih (1. člen ZLNDL). Ker pa so se kmetijska zemljišča lastninila po Zakonu o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, po Zakonu o lastninskem preoblikovanju podjetij in po Zakonu o zadrugah, sodišče prve stopnje ni imelo podlage za to, da je po uradni dolžnosti opravilo izbris družbene lastnine pri obravnavani nepremičnini in vknjižilo lastninsko pravico na Kmetijsko zemljiško skupnost P., na podlagi Zakona o lastninjenju nepremičnin v družbeni lasti.
Četudi je del premoženja prenosne družbe prešlo na prevzemno družbo in je prevzemna družba univerzalni pravni naslednik, ni mogoče govoriti o pravnem nasledstvu v procesnem smislu, saj prenosna družba ni prenehala obstajati kot pravna oseba. Za procesnopravno nasledstvo je torej odločilno prenehanje pravne osebe in prevzem procesnopravnega položaja ne pa materialnopravnih pravic, ki so predmet tožbenega zahtevka.
Če so med disciplinskim postopkom izpolnjeni pogoji za prenehanje delovnega razmerja na drugi podlagi v skladu z zakonom, disciplinski postopek ni ovira za izvedbo drugega postopka. Tudi med disciplinskim postopkom je namreč delavec dolžan izpolnjevati delovne obveznosti.
ZPP člen 347, 347. ZDR člen 90, 113, 90, 113. ZJU člen 39, 39/2, 149. ZUJIK člen 45, 45.
začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve - javni zavod - sindikalni zaupnik - razporeditev na drugo delovno mesto - soglasje sindikata - sindikalni zaupnik - postopek pri delodajalcu
1. Delodajalec ni dolžan pridobiti soglasja sindikata za premestitev sindikalnega zaupnika. Sidnikalni zaupnik oz. drug predstavnik delavcev ni zaščiten pred odpovedjo s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi (113. čl. ZDR v zvezi z 90. čl. ZDR), zato ni možna izpeljava zaščite na institut premestitve, ki je sicer podoben institut, vendar ne enak. Tako ZDR ne ščiti delavca (sindikalnega zaupnika) pred premestitvijo.
2. Premestitev sindikalnega zaupnika na drugo delovno mesto avtomatično ne pomeni omejitve svobode sindikalnega delovanja. Sidnikalni zaupnik lahko zahteva sodno zaščito, če ga delodajalec premesti tako, da mu s tem onemogoči njegovo sindikalno delovanje.
3. Delodajalec ni bil dolžan delavca vabiti na sejo organa, ki je odločal o njegovi pritožbi, saj ZPP, ki ga komisija za pritožbe smiselno uporablja, ne predpisuje obvezne pritožbene obravnave (2. odst. 39. čl. ZJU v zvezi s 347. čl. ZPP).
Pravilnik o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati osebe za opravljanje vročanja in o pravilih za njihovo delovanje člen 14, 14/1, 14/2, 15, 15/1.
vročanje - pooblaščeni vročevalci - vročitev v skladu z odredbo in pravilnikom - nagrada za vročitev
Pooblaščeni vročevalec je mandatar in kot takšen mora posel opraviti skrbno. Ker je vročevalec strokovnjak, mora ravnati s skrbnostjo dobrega strokovnjaka. Vendar pa odgovarja le za to, da bo delal, da bo skušal posel v redu opraviti. Če ga ne opravi zaradi okoliščin, za katere ne odgovarja, tudi za izvršitev posla ni odgovoren. Določbo 15. člena Pravilnika o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati osebe za opravljanje vročanja in o pravilih za njihovo delovanjeje torej treba razumeti tako, da pooblaščenemu vročevalcu stroški in nagrada pripadajo, če mu v zvezi z njegovim delom ni mogoče očitati nobene nepravilnosti, če je vročitev opravil v skladu z navodili in pravili o načinu vročanja.
Za izpisek iz poslovne knjige v smislu 2. odst. 23. čl. ZIZ ni mogoče šteti sporočila pristojne agencije za plačilni promet o dnevnem prometu in stanju denarnih sredstev na računu upnika na določen dan oz. razčlenitve prometa denarnih sredstev v breme upnikovega računa.
Tudi če pravilnik delodajalca konkretnih meril iz naslova delovne uspešnosti ne vsebuje, je lahko podlaga za določitev letnega dopusta iz tega naslova. To ne pomeni, da bi tožniku iz naslova delovne uspešnosti že zaradi ne dovolj konkretizirane in razdelane določbe o upoštevanju delovne uspešnosti, pripadalo kar maksimalno število dni letnega dopusta. Zadošča že opredelitev, da delovno uspešnost določi direktor.
Nično je določilo pogodbe o zaposlitvi, ki določa kumulativno odpravnino ob prenehanju delovnega razmerja zaradi upokojitve in odškodnino za spoštovanje konkurenčne klavzule. Upokojeni delavec ne more konkurirati svojemu bivšemu delodajalcu, v posledici česar je tudi nemoralna določba, da zaradi prepovedi konkurence prejme še posebno odškodnino.
ZGD člen 394, 394/1, 394/3, 394, 394/1, 394/3. ZFPPod člen 27, 27/4, 27/5, 27, 27/4, 27/5.
Odgovornost družbenikov za obveznosti družbe - izbris iz sodnega registra
V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje izhajalo iz predpostavke, da sta pritožnika imela možnost sodelovanja pri upravljanju družbe (lahko bi sklicala oz. zahtevala sklic skupščine), vendar je nista izkoristila, ter da sta bila seznanjena s poslovanjem družbe, zaradi česar je štelo, da nista bila pasivna družbenika. Takšni zaključki niso v skladu z ustavno odločbo, ker je treba skladno z njo ugotavljati dejanski vpliv družbenikov na poslovanje družbe (ki je v končni fazi privedlo do tega, da družba nima premoženja in da je zato prenehala obstajati zaradi izbrisa) in presojati njihova medsebojna razmerja, ki so sicer veljala v družbi.
Disciplinski postopek se začne z zahtevo za uvedbo disciplinskega postopka. Zahteve za uvedbo disciplinskega postopka ne more nadomestiti obrazložitev sklepa o odstranitvi delavca z dela.
V primerih, ko je zapadlost terjatve, ki izvira iz notarskega zapisa s klavzulo o neposredni izvršljivosti, odvisna od bodočega negotovega dejstva (pogojna terjatev), se nastop slednjega brez dolžnikovega sodelovanja lahko dokazuje samo s pravnomočno ugotovitveno sodbo pravdnega sodišča, s katero je ugotovljen nastop pogoja in s tem zapadlost terjatve.
ZIZ člen 192, 192/2, 192, 192/2. ZPP člen 319, 319.
izročitev nepremičnine kupcu - dopolnilni sklep
Pritožba in ugovor ne zadržita postopka, če ni v zakonu drugačne določeno. Vendar bi sodišče v tem primeru dolžnika moralo opozoriti, glede na določila 319. čl. ZPP, da je pravnomočna tista sodba (sklep), ki se ne more več izpodbijati s pritožbo.
Zapisnik izkazuje, da so se v stanovanju nahajale še omare, ki jih je potrebno odstraniti. Druga tožena za svojo trditev, da naj bi bile te stvari last prve toženke, ni ponudila nobenega dokaza in se glavne obravnave ni udeležila, kljub temu, da je bila vabljena z vabilom zaradi zaslišanja. Ker iz spisovnih podatkov izhaja, da gre za razmerje med materjo in hčerjo in da je druga toženka stanovanje uporabljala z dovoljenjem in soglasjem prve toženke, pa je po oceni pritožbenega sodišča tudi pravilna odločitev, da sta dolžni stanovanje izprazniti obe (njuna obveznost je solidarna), in ni bila dolžnost tožeče stranke, da specificira, katere stvari mora odstraniti prva in katere druga toženka.
Podatkov o lastništvu stvari namreč nima tožeča stranka, temveč gre za razmerje med toženkama.
ZOR člen 189, 200, 189, 200. ZPPPAI člen 1, 7, 7/4, 12, 1, 7, 7/4, 12.
odškodnina za negmotno škodo
1. Prvostopenjsko sodišče je v zadostni meri upoštevalo obe uvodoma navedeni izhodišči, od katerih je odvisna prisoja pravične denarne odškodnine za negmotno škodo, to je tako načelo individualizacije oziroma konkretne okoliščine vsakega primera posebej, kot tudi okvire sodne prakse oziroma primerjavo z drugimi primerljivimi oškodovanci. Pri slednjih pa je nenazadnje potrebno upoštevati tudi čas, ko jim je bila odškodnina prisojena in v povezavi s tem tudi določen inflacijski faktor.
2.V primeru, kot je tožničin, odškodnine za gmotno škodo ni mogoče priznati. Upokojitev tožnice namreč ni bila nujna. Tožnica je sama izbrala možnost upokojitve pod ugodnejšimi pogoji, ki ji ga je omogočil 6.čl. ZPPPAI, zato ni podana vzročna zveza med nedopustnim ravnanjem tožene stranke in tožničino nadaljnjo škodo, ki se kaže v zmanjšanju njenih dohodkov.
3. 12.čl. ZPPPAI je potrebno zaradi ne povsem jasnih določb glede obveznosti države, razlagati v povezavi s 1.čl., to je namenom zakona, ki je v zagotavljanju potrebnih sredstev za zdravstveno in socialno varnost prebivalcev, ki so bili izpostavljeni škodljivemu vplivu azbestnega prahu ter da se zagotovi socialna varnost delavcev, v kar pa spadajo tudi odškodnine, ki jih delavci, oboleli za poklicno boleznijo zaradi izpostavljenosti temu prahu, uveljavljajo v primeru, ko gre za zanesljivo ugotovljeno poklicno bolezen ter v povezavi s 4. odst. 7. člena zakona, ki predpisuje, da se v proračunu RS kot pomoč gospodarskim družbam zagotavljajo sredstva za leta 2000-2004 tako za dokup zavarovalne dobe kot za izplačilo odškodnin za poklicno bolezen iz 12. člena zakona. Obveznost države je torej vezana na poklicno bolezen in ne na sporazumno dogovorjeno odškodnino.