ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3, 89. ZPSto-1 člen 36.
telekomunikacije – dovoljenost revizije – zavrženje - pomembno pravno vprašanje – izpostavljeni predalčnik – zelo hude posledice – trditveno in dokazno breme
Revidentka s svojimi revizijskimi navedbami v zvezi z interpretacijo določb 36. člena Zakona o poštnih storitvah – ZPStor-1 zatrjuje zmotno uporabo prava, kar je vsebinski revizijski razlog (2. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1). S tem ni izkazala izpolnjevanja uveljavljenega pogoja za dovoljenost revizije iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Razlog za dovoljenost revizije iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan, saj revidentka obstoj zelo hudih posledic le pavšalno zatrjuje.
ZUS-1 člen 73, 22, 22/1, 22/2. ZPP člen 86, 86/4, 343, 343/4.
pritožba – dovoljenost – pravniški državni izpit – postulacijska sposobnost – pritožba, vložena po zakonitem zastopniku
Ker je v obravnavani zadevi pritožnica pritožbo vložila po zakonitem zastopniku (pritožbo naj bi po pojasnilu pritožnice sicer sestavila pooblaščenka z opravljenim pravniškim državnim izpitom, ki pa pritožbe ni podpisala), ki ni izkazal in tudi ne zatrjeval, da ima opravljen pravniški državni izpit, je pritožbo vložila oseba, ki te pravice nima. Zato jo je Vrhovno sodišče na podlagi četrtega odstavka 343. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 zavrglo kot nedovoljeno.
ZUS-1 člen 17, 17/1, 17/2, 36, 36/1, 36/1-3, 36/1-6.
stranska udeležba v postopku nadzora – zavrnitev zahteve za priznanje statusa stranke – pravni interes za vročitev odločbe – pravni interes za pregled spisa
Pritožnica, ki ni bila stranka v postopku o glavni stvari, očitno ne izkazuje aktivne legitimacije za vložitev tožbe v upravnem sporu zoper sklep Agencije, s katerim ji ta ni odobrila vročitve odločbe, izdane v postopku nadzora nad družbo A.A. po določbah Zakona o elektronskih komunikacijah.
Pritožnica, ki ji je bila odločba, izdana v glavni stvari, poslana v vednost, s sklicevanjem na uporabo podatkov spisa nadzorne zadeve v drugih postopkih (pobuda za postopek pred Uradom za varstvo konkurence, odškodninska tožba zoper družbo A.A.) pravnega interesa za vpogled v spis nadzorne zadeve v tem postopku ni izkazala in izpodbijani sklep Agencije zato očitno ne posega v njeno pravico ali njeno neposredno, na zakon oprto osebno korist.
telekomunikacije – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – že rešeno pravno vprašanje – postopek določitve operaterja s pomembno tržno močjo – splošni akti o določitvi upoštevnih trgov – analiza upoštevnega trga
Ker je o pravnih vprašanjih, ki se nanašajo na dopustnost podrobnejše določitve upoštevnega trga z analizo upoštevnega trga ter procesnega položaja in s tem povezanih pravic v postopku priprave analize upoštevnih trgov, Vrhovno sodišče že zavzelo stališče v zadevi X Ips 492/2008, od katerega pa odločitev prvostopenjskega sodišča ne odstopa, ta vprašanja po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča niso pomembna pravna vprašanja v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, zato ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije.
dovoljenost revizije - dodelitev radijske frekvence - ni upravni akt - pričakovana pravica - pomembno pravno vprašanje po vsebini zadeve - akt o razveljavitvi javnega razpisa
Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve, zato vprašanje o razveljavitvi javnega razpisa, ki ga revidentka izpostavlja, ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, saj razveljavitev javnega razpisa glede na 2. člen ZUS-1 ni upravni akt ali drug posamični akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.
Ker je pridobitev radijske frekvence na podlagi javnega razpisa negotovo dejstvo, odvisno od izpolnjevanja predpisanih pogojev in kot tako pričakovana pravica, zgolj z nepridobitvijo te pravice ni mogoče izkazati obstoja zelo hudih posledic za prijavitelja.
pomembno pravno vprašanje - dovoljena revizija - telekomunikacije - analiza upoštevnega trga - postopek določitve operaterja s pomembno tržno močjo - splošni akt o določitvi upoštevnih trgov - odstop od sodne prakse SES C 426/05 - ugovori dejanskega stanja
Po presoji revizijskega sodišča Agencija z analizo podrobneje opredeli upoštevni trg, ki je s splošnim aktom že določljivo opredeljen. Normativno vsebino trga daje namreč vsakokratna statistična obdelava in analiziranje relevantnih podatkov v skladu s pravili konkurenčno pravne, telekomunikacijske in ekonomske stroke, saj gre za področje, za katerega so značilne stalne inovacije in tehnološko zbliževanje. Zato bi bila preveč podrobna opredelitev upoštevnega trga v Splošnem aktu o določitvi upoštevnih trgov v nasprotju z namenom zagotavljanja konkurence po ZEKom. V obravnavani zadevi je upoštevni trg določen s splošnim aktom (trg 15), z analizo upoštevnega trga pa je Agencija podrobneje opredelila, kateri produkti oziroma storitve se na njem nahajajo glede na trenutno stanje tehnologije in konkurence.
Po presoji revizijskega sodišča revidentka zaradi statusa OPTM, ki ji je bil določen v upravnem postopku določitve OPTM na podlagi izsledkov analize, v postopku priprave analize nima položaja stranke v smislu Zakona o splošnem upravnem postopku – ZUP, saj analiza ni upravni akt, pripravlja pa jo Agencija kot regulatorni organ. Vendar pa to ne pomeni, da v upravnem postopku določitve OPTM, če izkaže pravni interes, nima možnosti vpogleda v bistvene dokumente, listine in metodologije kot podlag za analizo (če ne gre za posebej izključene kategorije podatkov), če so ti podlaga za naložene ji ukrepe in izkaže, da so napačni oziroma so bili napačno uporabljeni, zaradi česar so nepravilni tudi ukrepi. Tega pa revidentka v postopku določitve OPTM niti ni zatrjevala, zato so njene pavšalne navedbe, da ni bila seznanjena z vsemi listinami in dokazi, uporabljenimi v postopku priprave analize, neupoštevne.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. ZTel-1 člen 67, 67/1, 67/2, 67/3.
telekomunikacije – dovoljenost revizije – zavrženje - pomembno pravno vprašanje – odločanje po prostem preudarku - določitev operaterja s pomembno tržno močjo – zelo hude posledice – trditveno in dokazno breme
Revidentkino vprašanje, ali je v postopku regulacije trga storitev mobilne telefonije odločanje po prostem preudarku sploh možno in v primeru, da je, ob kakšnih mejah, kriterijih in vrsti varstva pravic prizadetih, ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, saj je določba 67. člena ZTel-1 jasna in ne potrebuje dodatne razlage, odločitev Vrhovnega sodišča, ki bi tej jasni zakonski formulaciji sledila, pa ne bi doprinesla k pravni varnosti, enotni uporabi prava ali k razvoju prava preko sodne prakse.
Obstoja zelo hudih posledic kot pogoja za dovoljenost revizije revidentka ne more izkazovati s sklicevanjem na posledice ukrepov, o katerih z izpodbijanim aktom ni odločeno.
dodelitev radijske frekvence – dovoljena revizija – neenotnost prakse sodišča prve stopnje – navodila javnega razpisa – navedba deležev lastne produkcije – napačna uporaba materialnega prava
Zaradi napačne razlage Navodil za izpolnjevanje obrazcev iz razpisne dokumentacije, ki so del materialnega prava, je bila revidentova vloga izločena iz nadaljnjega postopka in ni bila obravnavana po vsebini, kar pomeni, da je bilo v zadevi nepopolno ugotovljeno tudi dejansko stanje. Zato je revizijsko sodišče odločilo v skladu z drugim odstavkom 94. člena ZUS-1.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3.89. ZTel-1 člen 67, 67/1, 67/2, 67/3.
telekomunikacije – dovoljenost revizija – zavrženje – pomembno pravno vprašanje – odločanje po prostem preudarku – določitev operaterja s pomembno tržno močjo – zelo hude posledice - trditveno in dokazno breme
67. člen ZTel-1 v prvem odstavku določa, da se šteje, da ima operater po tem zakonu pomembno tržno moč, če ima na območju Republike Slovenije na določenem storitvenem segmentu trga več kot 25 % delež iste gospodarske dejavnosti, drugi odstavek istega člena določa, da Agencija lahko določi, da ima pomembno tržno moč tudi operater ali operaterji z manj kot 25 % določenega trga oziroma da operater ali operaterji z več kot 25 % določenega trga nimajo pomembne tržne moči, tretji odstavek istega člena pa opredeljuje dodatne kriterije, ki jih Agencija upošteva pri odločanju, ali ima operater pomembno tržno moč.
Revidentkino vprašanje, ali je v postopku regulacije trga storitev mobilne telefonije odločanje po prostem preudarku sploh možno in v primeru, da je, ob kakšnih mejah, kriterijih in vrsti varstva pravic prizadetih, ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, saj je določba 67. člena ZTel-1 jasna in ne potrebuje dodatne razlage, odločitev Vrhovnega sodišča, ki bi tej jasni zakonski formulaciji sledila, pa ne bi doprinesla k pravni varnosti, enotni uporabi prava ali k razvoju prava preko sodne prakse.
elektronske komunikacije - podatki o prometu - hramba podatkov - posredovanje podatkov - seznanitev s podatki - zbiranje in dajanje podatkov in informacij
Zbirko podatkov o prometu ureja 104. člen ZEKom, ki v šestem odstavku tudi daje Agenciji pravno podlago, da za namen reševanja sporov v zvezi z zaračunavanjem od operaterjev pridobi potrebne podatke. Operaterji s posredovanjem teh podatkov Agenciji torej ne kršijo ZVOP-1.
dodelitev radijskih frekvenc – priznanje položaja stranke oziroma stanskega udeleženca – pravni interes za sodelovanje v postopku – sodelovanje vaške skupnosti - zdravo življenjsko okolje – elektromagnetno sevanje
Revidentka v postopku podaljšanja odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc ne more imeti lastnosti stranke, saj ta postopek ni začet na njeno zahtevo (aktivna legitimacija) niti ne teče zoper njo (pasivna legitimacija) niti ne more imeti lastnosti stranskega udeleženca, saj ni izkazala svoje osebne, na zakon oprte koristi, ki bi jo lahko varovala v tem upravnem postopku.
postopek dodelitve radijskih frekvenc za opravljanje radiofuzije – javni razpis – položaj stranke – pravni interes
Tožeča stranka v obravnavanem postopku ne more imeti položaja stranskega udeleženca, saj ni izkazala svoje osebne, na zakon oprte koristi, ki bi jo lahko varovala v tem upravnem postopku.
dovoljenost revizije – odstop od sodne prakse – načelo zakonitosti
Skladno z načelom zakonitosti (v davčnem pravu) se pri odmeri javnofinančnih dajatev uporabi zakon, ki je veljal v obdobju, na katerega se nanaša taka (davčna) obveznost, razen v primeru, če novi zakon glede teh obveznosti določa drugače (enako X Ips 201/2005 z dne 26. 11. 2009).
Naknadna predložitev manjkajoče dokumentacije pomeni dopolnitev ponudbe, ki po izteku roka za oddajo ponudb ni bila dopustna (četrti odstavek 11. člena ZTel-1).
Koncesija, podeljena v skladu s 17. členom ZTel, se po uradni dolžnosti in brez javnega razpisa v roku 1 leta od uveljavitve ZTel-1 nadomesti z dovoljenjem.
pristojbina za uporabo televizijske radiofuzne postaje - dovoljenost revizije – odstop od sodne prakse – javna dajatev - načelo zakonitosti – uporaba predpisa veljavnega v času prvega odločanja
V obravnavani zadevi odstop od sodne prakse v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni podan, saj gre za drugačen pravni in dejanski položaj kot v zadevah, na katere se sklicuje tožeča stranka, in sicer za odmero javne dajatve, odločitve, na katere se sklicuje tožeča stranka, pa se nanašajo na področja upravnih gradbenih zadev oziroma zaposlovanja tujcev.
telekomunikacije - soglasje k cenam – sprememba cen
Po mnenju revizijskega sodišča izpodbijana odločba ni nezakonita zaradi tega, ker tožena stranka ni samo formalno zavrnila izdajo soglasja, ker se pač ni strinjala s predlaganimi cenami, ampak je določila, s kako visokimi cenami se strinja (oziroma pod kakšnimi pogoji) jim daje soglasje. Ker ZTel-1 dopušča naložitev spremembe splošnih pogojev in cen tudi po tem, ko je bilo soglasje že dano, iz razlage zakona izhaja, da se torej lahko naroči sprememba (tudi oziroma predvsem) še preden je bilo dano soglasje oziroma ob predložitvi v soglasje.
ZUP člen 279, 279/1-1. ZTel-1 člen 115, 149, 149/2, 149/3. ZTel člen 17.
plačilo dajatve po koncesijski pogodbi - ničnost upravne odločbe – ni upravna stvar – razmerja, ki so predmet urejanja s koncesijsko pogodbo
Tožena stranka ni imela zakonite podlage za izdajo izpodbijanega sklepa, po katerem je z upravno odločbo (sklepom) odločala v zadevi oziroma razmerjih, ki so predmet urejanja s koncesijsko pogodbo.
položaj stranke v postopku - položaj stranskega udeleženca – postopek izdaje gradbenega dovoljenja – poseg v pravico ali neposredno, na zakon oprto korist
Ker tožnik ni bil stranka oziroma stranski udeleženec v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo njegovo tožbo na podlagi 4. točke prvega odstavka 34. člena ZUS.