ZEKom-1 člen 243, 243/1. ZUP člen 43, 43/1, 43/2, 43/4. PDEU člen 56, 288. Direktiva 2009/140/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o spremembi Direktiv 2002/21/ES o skupnem regulativnem okviru za elektronska komunikacijska omrežja in storitve, 2002/19/ES o dostopu do elektronskih komunikacijskih omrežij in pripadajočih naprav ter o njihovem medomrežnem povezovanju in 2002/20/ES o odobritvi elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev (Direktiva 2009/140/ES) člen 5. Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2002/21/ES z dne 7. marca 2002 o skupnem regulativnem okviru za elektronska komunikacijska omrežja in storitve - Okvirna direktiva (Direktiva 2002/21/ES) člen 4.
dovoljena revizija - podaljšanje odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc - priznanje položaja stranskega udeleženca - prehodna določba ZEKom-1, ureditev skladna s predpisi EU - pravna korist za udeležbo v postopku - ekonomski interes - dejanski interes - hipotetična pravica
Po presoji Vrhovnega sodišča iz vsebine 243. člena ZEKom-1 oz. členov, na katere se sklicuje, ni mogoče sklepati, da je imela oseba v položaju, kot je revidentkin (ki ni imetnica frekvenc), pravico do stranske udeležbe. Z navedbami, da bi v postopku lahko vplivala na to, da odločba sploh ne bi bila podaljšana oziroma bi bila podaljšana za krajše obdobje (od treh let), zaradi česar bi posledično bil prej izveden javni razpis v skladu s prvim odstavkom 33. člena ZEKom-1, na katerem bi imela možnost sodelovati, je zasledovala zgolj svoj dejanski, ekonomski interes. Poleg tega ji v pravico do sodelovanja pri ponovni razdelitvi frekvenc v obravnavanem postopku ni moglo biti poseženo, saj jo lahko uveljavlja ob objavi javnega razpisa, pri čemer celo zakonska možnost izvedbe javnega razpisa še ne predstavlja revidentkine pravne koristi v predmetnem postopku podaljšanja odločb po 243. členu ZEKom-1. Tega revidentka ni izkazala niti s trditvami, da bi sodelovanje v tem postopku zagotovilo spoštovanje zakonskih kriterijev (objektivnosti, preglednosti, nediskriminatornosti in sorazmernosti), saj gre za načela, ki so pomembna z vidika splošne zakonitosti, ki jo mora v postopku izdaje odločbe o podaljšanju odločb o radijskih frekvencah na podlagi 243. člena ZEKom-1 zagotavljati toženka (agencija). Kljub temu, da je revidentkino zatrjevanje glede pravnega interesa zaradi varstva konkurence v teh postopkih smiselno enako javnemu interesu in ciljem delovanja toženke, to ne pomeni, da je ta revidentkin osebni interes z vidika obravnavanega postopka tudi pravni, saj gre v tem primeru za njeno korist, povezano z izvajanjem njene gospodarske dejavnosti na trgu.
ZEkom-1 člen 60, 60/8, 243, 243/2. Direktiva 2002/20/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o odobritvi elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev člen 12, 13.
dovoljena revizija - dodelitev radijske frekvence - podaljšanje dodelitve radijske frekvence - znesek za učinkovito rabo omejene naravne dobrine - kriteriji, določeni z zakonom - revizija dovoljena po vrednosti - Metodologija izračuna najmanjšega zneska
Stališče, po katerem je določitev zneska iz drugega odstavka 243. člena oziroma upoštevanje kriterijev iz osmega odstavka 60. člena ZEKom-1 "le" strokovna analiza, ki temelji na pravilih stroke, je torej po presoji Vrhovnega sodišča materialno pravno napačno. Pri tem je treba poudariti, da zahteva po presoji upoštevanja predpisanih kriterijev ne pomeni zahteve po presoji utemeljenosti ugovorov o "strokovnih napakah" pri določitvi zneska. Ali je posamezen ugovor ugovor nepravilne uporabe materialnega prava ali očitek o napačni uporabi pravil stroke, pa je odvisno od vsebine predpisanih kriterijev, tj. od vprašanja, kako natančno so dognanja različnih strok vsebovana v posameznem zakonskem kriteriju. Bolj ko je zakonski kriterij podrobno opredeljen s pravili, ki jih je oblikovala stroka, manj zadržana je lahko sodna presoja upoštevanja teh kriterijev.
elektronske telekomunikacije - dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - izračun plačila uporabe radijskih frekvenc - soglasje Vlade k Splošnemu aktu
Soglasje Vlade RS, razen v drugih, z ZEKom-1 izrecno določenih primerih (tretji odstavek 4. člena, šesti odstavek 6. člena, drugi odstavek 54. člena , drugi odstavek 243. člena ZEKom-1), je izrecno določeno le za višino plačila, ki ga določi tožena stranka s tarifo (peti in šesti odstavek 6. člena ZEKom-1), ne pa tudi k Splošnemu aktu iz drugega odstavka 60. člena ZEKom-1, ki ga Agencija izda na podlagi izrecnega pooblastila, danega v navedeni določbi, in s katerim predpiše le način (ne pa tudi višino) izračuna plačil agenciji na podlagi tega člena. Dolžnost predložitve Splošnega akta v soglasje Vladi RS ne izhaja niti iz drugih določb ZEKom-1 niti te obveznosti ni mogoče naložiti Agenciji z razlago posameznih določb ZEKom-1.
ZEKom člen 56, 56/2. ZEKom-1 člen 7, 7/4. Pravilnik o načinu izračuna plačil na podlagi obvestila za uporabo radijskih frekvenc in za uporabo števil člen 5. URS člen 120, 147. Direktiva 2002/20/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. 3. 2002 o odobritvi elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev člen 6, 12. Pogodba o delovanju Evropske unije člen člen 267.
ZUS-1 člen 83, 83/4. ZUP člen 281, 281/1. ZEKom člen 38, 38/4. ZUP člen 260, 260-9.
podelitev radijskih frekvenc - obnova postopka - pravni interes za revizijo - zodpravljen izpodbijani akt, v drugem upravnem sporu - potrebni stroški za odgovor na revizijo
Ker je bil akt, ki je bil predmet izpodbojne tožbe v tem upravnem sporu, v drugem upravnem sporu odpravljen in so zato odpravljene tudi pravne posledice, ki so iz njega nastale, je prenehala pravovarstvena potreba za odločanje v tem upravnem sporu. Upoštevaje navedeno si revidentka v tem upravnem sporu niti z ugoditvijo reviziji ne more več izboljšati svojega pravnega položaja, s tem pa tudi ne izkazuje več pravnega interesa za revizijo zoper izpodbijano sodbo prvostopenjskega sodišča.
ZUS-1 člen 32, 32/2, 32/3, 80, 80/3-3. ZPP člen 339, 339/2-14.
dodelitev radijskih frekvenc za opravljanje storitev javnih mobilnih radiokomunikacij- obnova postopka - začasna odredba - ureditvena začasna odredba - težko popravljiva škoda - nezmožnost vzpostavitve pravnega razmerja v primeru ugoditve tožbi
Z izpodbijanim sklepom tožene stranke o dovolitvi obnove postopka dodelitve radijskih frekvenc (ki so bile dodeljene tožeči stranki) je poseženo v obstoječe pravno razmerje, ki temelji na odločbi o določitvi števila točk in odločbi o dodelitvi radijskih frekvenc. Na podlagi teh odločb je bila tožeči stranki dodeljena uporaba radijskih frekvenc, ki jih uporablja za svojo dejavnost, z izpodbijanim sklepom pa se dovoljuje obnova postopka za dodelitev radijskih frekvenc, končanega z odločbo, torej se posega v pravno razmerje oziroma pravni položaj tožeče stranke.
V primeru ugoditve tožbi vzpostavitev pravnega razmerja, v katerega je že z izpodbijanim sklepom o dovolitvi obnove poseženo (in bo tudi z objavo javnega razpisa), ne bo več mogoča. Že to pa po presoji Vrhovnega sodišča pomeni težko popravljivo škodo. Tudi v primeru uspeha s tožbo, če bo takrat že izbran drug ponudnik na javnem razpisu, vzpostavitev pravnega razmerja, v katerega je poseženo, namreč ne bo več mogoča.
NELOJALNA KONKURENCA - PRAVO OMEJEVANJA KONKURENCE - UPRAVNI SPOR - TELEKOMUNIKACIJE
VS1015164
ZPOmK-1 člen 9, 37, 62, 79, 81. ZPOmK člen 10. PDEV člen 267. ZUS-1 člen 75, 75/2, 85, 85/1.
zloraba prevladujočega položaja - objektiven koncept - škoda potrošnikom - pasivno ravnanje - vezana prodaja - cena razcepnikov - vezava ISDN/ADSL - pomen investicijskih vlaganj - opustitev zaslišanja prič - pomanjkljiva trditvena podlaga - zmotna uporaba materialnega prava - pravni interes za izdajo ugotovitvene odločbe - prepoved retroaktivnosti - uporaba veljavnega predpisa - revizijski razlogi - postopek predhodnega odločanja pred SEU
Z izpodbijano odločbo ni bila kršena prepoved retroaktivnosti. Pri presoji o kršitvi se je namreč Upravno sodišče oprlo na četrti odstavek 9. člena ZPOmK-1 (prej peti odstavek 10. člena ZPOmK), v skladu s katero je prepovedana zloraba prevladujočega položaja podjetja, ki zajema tudi pogojevanje nepoštenih pogojev in pogojevanje sklepanje pogodb s sprejemom dodatnih obveznosti. Vsebinsko enako določbo je vseboval ZPOmK v petem odstavku 10. člena, zaradi česar izpodbijana odločba ni obremenjena z zmotno uporabo materialnega prava.
V zvezi s tem tudi ni pomemben očitek drugačnega odškodninskega režima po ZPOmK-1 v kontekstu materialnopravne presoje obstoja kršitve zlorabe prevladujočega položaja (v tem postopku), saj se morebitna odškodninska obveznost tožnice v posledici kršitve 9. člena ZPOmK-1 v tem postopku ne ugotavlja.
Zloraba prevladujočega položaja je objektiven koncept. Namen zlorabe torej ni del koncepta zlorabe. To pomeni, da pri presoji „zlorabe“ ni bistven očitek, da naj bi tožnica kljub objavi standarda za univerzalne razcepnike ne pričela z raziskovanjem možnosti njihove uporabe (v smislu presoje kršitve njenega dolžnostnega ravnanja z vidika krivde). Zato za obstoj kršitve ni pomembna sama „objava standarda“ za razcepnike s strani ETSI (novembra 2002). Tako je zmotno stališče Upravnega sodišča, da naj bi tožnici (že) objava standarda razcepnikov narekovala „dolžnost“ raziskovanja možnosti za zagotovitev ADSL tudi tistim potrošnikom, ki po storitvi ISDN niso povpraševali. V okviru presoje nelojalnosti ravnanja je namreč odločilno le, od kdaj je obstajala (za potrošnike in druge internetne ponudnike) cenejša integrirana tehnična rešitev na relevantnem trgu, v okviru katere je vezava ADSL/ISDN de facto predstavljala nepošteno dodatno (pogodbeno) obveznost, in sicer zaradi nepoštene vezave dveh samostojnih storitev.
Pravilno je zato stališče Upravnega sodišča, da pasivno vztrajanje pri pogojevanju priključitve ADSL s predhodnim zakupom ISDN priključka glede na obstoj razcepnikov (ki omogočajo dostop do ADSL preko PSTN priključka) predstavlja relevantno kršitev zlorabe prevladujočega položaja. Če se zaradi tovrstne vezave dveh storitev posledično povzroča škoda potrošnikom in strukturi trga, ne gre za legitimno obliko konkurence s strani podjetja s prevladujočim položajem. Ker na monopolnem trgu ni konkurentov, bi potrošniki namreč ostali povsem brez zaščite, če pravo varstva konkurence preko regulacije trga ne bi varovalo tudi njihovega položaja v primerih odsotnosti konkurenčnih operaterjev.
dodelitev radijske frekvence – ureditvena začasna odredba - v izreku odločbe ni odločeno o predlogu za dodelitev frekvence – procesne predpostavke za obravnavo tožbe – razveljavitev sklepa sodišča prve stopnje
Temeljna procesna predpostavka za vsebinsko obravnavo zahteve za izdajo začasne odredbe je za vsebinsko obravnavo sposobna tožba.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 32, 32/2, 39. ZPP člen 163, 163/6, 343, 343/4, 352.
začasna odredba - pravni interes - stroški postopka v zvezi z začasno odredbo - radijska frekvenca
Odločitev o začasni odredbi je vezana na odločitev o glavni stvari, zato se stroški postopka pridržijo za končno odločbo.
Ker je tožena stranka med upravnim sporom odpravila negativno odločbo in ugodila vlogi tožeče stranke, ta nima več pravnega interesa za pritožbo zoper zavrnjeno začasno odredbo, v kateri je postavila isti zahtevek, kot mu je tožena stranka z novo odločbo ugodila.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - TELEKOMUNIKACIJE
VS0017012
ZVVJTO člen 8, 8/8, 8a. ZNP člen 34, 37. ZPP člen 367, 367/3, 377.
dovoljenost revizije - postopek za določitev odškodnine - nepravdni postopek - vrnitev vlaganj v telekomunikacijsko omrežje - gospodarski spor - zavrženje revizije
Revizija v nepravdnih postopkih za vračilo vlaganj v telekomunikacijsko omrežje je dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne odločbe presega vrednost, ki jo ZPP določa kot pogoj za dovoljenost revizije.
ZUP člen 43. ZUS-1 člen 4, 16, 17, 30, 36, 36/1-3, 76. ZEKom-1 člen 47, 243. ZPOmk-1 člen 66, 66/2.
elektronske komunikacije - podaljšanje veljavnosti odločbe - pritožba - stranka oziroma stranski udeleženec upravnega postopka - položaj stranke - procesne predpostavke - zavrženje tožbe
Predhodno priznan status stranke (oziroma stranskega udeleženca) v upravnem postopku podaljšanja veljavnosti odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc je pogoj za priznanje položaja stranke v upravnem sporu oziroma vsebinsko obravnavanje tožbe zoper odločbo, izdano v tem postopku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – TELEKOMUNIKACIJE – ODŠKODNINSKO PRAVO
VS0016653
ZNP člen 34, 37. ZPP člen 367, 367/3, 377, 481, 481/1-1, 490. ZVVJTO člen 8, 8/8, 8a.
nepravdni postopek – postopek za določitev odškodnine – telekomunikacije – vrnitev vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje – dovoljenost revizije – vrednost spornega predmeta – gospodarski spor - zavrženje revizije
Čeprav po splošnih pravilih ZNP revizija ni dovoljena, razen če zakon določa drugače (34. člen ZNP), Vrhovno sodišče sodi, da je v nepravdnih postopkih za vračilo vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje revizija dovoljena v skladu s pravili posebnega nepravdnega postopka za določitev odškodnine iz devetega poglavja ZNP.
Po 103. členu ZNP je v postopku določitve odškodnine zoper odločbo druge stopnje revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne odločbe presega vrednost, ki jo ZPP predpisuje kot pogoj za dovoljenost revizije. ZPP pa za dovoljenost revizije določa različne pogoje glede na to, ali gre (v konkretnem primeru: bi šlo, če bi postopek tekel kot pravdni postopek) za redni pravdni postopek ali za gospodarski spor.
ZVVJTO člen 8, 8/8, 8a. ZNP člen 103. ZPP člen 367, 367/3, 371, 374/2, 377, 481, 490.
telekomunikacije - povrnitev vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje - dovoljenost revizije - vrednost izpodbijanega dela pravnomočne odločbe – nepravdni postopek - udeleženci nepravdnega postopka
Revizija v nepravdnih postopkih za vračilo vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje je dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne odločbe presega vrednost, ki jo ZPP predpisuje kot pogoj za dovoljenost revizije (osmi odstavek 8. in 8a. člena ZVVJTO v zvezi s 103. členom NP).
VARSTVO KONKURENCE - UPRAVNI SPOR - UPRAVNI POSTOPEK - TELEKOMUNIKACIJE
VS4002392
ZPomK-1 člen 9, 18, 19, 24. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 102. Uredba Sveta št. 1/2003 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe člen 11.
postopek pred Uradom za varstvo konkurence - zloraba prevladujočega položaja - predatorstvo - predatorske cene - metoda izračuna stroškov - pravica do obrambe - pravica do vpogleda v spis - načelo kontradiktornosti - dolžnost varovanja poslovnih skrivnosti - nostrifikacijski postopek
Notifikacijski postopek tako predstavlja način uresničevanja delitve pristojnosti med nacionalnimi organi za varstvo konkurence in Komisijo. Posledično pa tožeča stranka tudi sicer morebitne kršitve tretjega odstavka 11. člena Uredbe 1/2003, konkretizirano ne umesti v kontekst relevantne (nacionalne) procesne kršitve po ZUP(drugi odstavek 15. člena ZPOmK-1), ki naj bi ji bila z zatrjevano opustitvijo kršena.
Prav jasna navedba izvedenih oziroma uporabljenih dokazov v končni odločbi pa je ključna tudi za preizkus očitka kršitve pravice do obrambe in kontradiktornosti postopka, saj je dolžnost razkritja dokumentov odvisna od tega, ali je zaupni podatek uporabljen kot dokaz o relevantnem dejstvu (19. člen ZPOmK-1).
Pri očitku zlorabe prevladujočega položaja zaradi cenovnega predatorstva je poleg splošnih predpostavk, kot so ugotovitev dominantnega položaja in določitev relevantnega trga, bistvena vzpostavitev kriterija zlorabe, ki se odraža v načrtni prodaji blaga/opravljanja storitev pod cenami stroškov, saj je osnovni namen predatorja izločitev konkurentov s trga ob dolgoročni zmožnosti povrnitve teh kratkoročnih izgub.
Iz navedenega logično sledi, da je pri obravnavi predatorstva ključno ravno razlikovanje med ceno, ki je določena (pre)nizko zaradi „predatorskega“ namena in med ceno, ki je določena zelo nizko zaradi težnje po večji konkurenčnosti oziroma povečanju učinkovitosti konkurenčnega procesa.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZEKom člen 144. ZIN člen 24. ZUP člen 43.
elektronske komunikacije – telekomunikacije – dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje – položaj stranke vlagatelja pobude - postopek nadzora nad izpolnjevanjem obveznosti iz regulatorne odločbe zoper zavezanca – SEU C-426/05 – stranski udeleženec - domnevno protipravno ravnanje zavezanca – javni interes Agencije - zagotovitev učinkovite konkurence – pravni interes drugega operaterja
V postopku nadzora se preverja pravilnost ravnanja fizične ali pravne osebe pri izvajanju (med drugim) posamičnih aktov, ki jih je izdala Agencija v svoji pristojnosti. V obravnavani zadevi je torej Agencija v postopku nadzora preverjala, ali je stranka z interesom (zavezanec) ravnala v skladu z naloženimi obveznostmi iz regulatornih odločb. Revidentova pobuda, ki je bila sicer povod za uvedbo obravnavanega postopka nadzora, glede na 24. člen ZIN sama po sebi še ne predstavlja revidentovega pravnega interesa za vstop v postopek nadzora. Iz določb ZEKom pa po presoji Vrhovnega sodišča tudi ne izhaja, da bi imel drug operater v postopku nadzora nad izpolnjevanjem obveznosti iz regulatorne odločbe zoper zavezanca – OPTM po samem zakonu položaj stranke oziroma stranskega udeleženca, ampak je treba njegov pravni interes presojati glede na določbe 43. in 142. člena ZUP. Tega pa revident v obravnavani zadevi s svojimi navedbami tudi po presoji Vrhovnega sodišča ni izkazal.
elektronske komunikacije – telekomunikacije – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – vprašanje bistveno za odločitev – diferencirane obveznosti – zelo hude posledice - trditveno in dokazno breme – okoliščine primera
Trditveno in dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Revidentovo vprašanje o dopustnosti naložitve diferenciranih obveznosti ne enotnem upoštevnem trgu po ZEKom glede na okoliščine tega primera ni pomembno pravno vprašanje za odločitev v tej zadevi.
Vprašanja o pravilnosti določitve upoštevnega trga, o pravilnosti odločitve o neobstoju pogojev za določitev diferenciranih obveznosti, o sorazmernosti in zakonitosti naložene obveznosti oblikovanja cen ter o zakonitosti in pravilnosti opredelitve metode ugotavljanja cen sama po sebi, ne da bi jih revident konkretiziral glede na vsebino obravnavane zadeve v skladu z zahtevo po natančni in konkretni opredelitvi, niso pomembna pravna vprašanja.
Revident zgolj s svojimi navedbami „da se bodo njegovi prihodki na segmentu fiksnih širokopasovnih storitev zaradi naloženih obveznosti zmanjšali za več kot 20.000,00 EUR“ obstoja zelo hudih posledic ni izkazal, saj glede na trditveno in dokazno breme naložitev določenih obveznosti in posledični nastanek materialne škode sam po sebi še ne pomeni zelo hudih posledic.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. ZEKom člen 144, 144/2.
dovoljenost revizije – trditveno in dokazno breme – pomembno pravno vprašanje – telekomunikacije – odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča – obveznost enakega obravnavanja – funkcionalnost IP/MPLS omrežja – drugačno pravno in dejansko stanje – zelo hude posledice – sklicevanje na druge postopke
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Po presoji Vrhovnega sodišča zatrjevani odstop od sodne prakse ni podan, saj gre v obravnavani zadevi za drugačno dejansko in pravno situacijo kot v sodbah sodišča prve stopnje U 2638/2008 in U 2121/2008 ter sodbi Vrhovnega sodišča I Up 348/2010. V obravnavani zadevi namreč ne gre za vprašanje, ali je revidentu bila naložena obveznost zagotavljanja storitve dostopa z bitnim tokom na nivoju IP/MPLS omrežja, ampak ali je revident pri dostopu z bitnim tokom drugim operaterjem omogočil takšno funkcionalnost operaterskega (veleprodajnega) dostopa do svojega omrežja, ki je potreben za dostop z bitnim tokom, da pri tem ni kršil obveznosti enakega obravnavanja. Torej takšno, kot jo zagotavlja sam sebi.
Revident s svojimi navedbami obstoja zelo hudih posledic ni izkazal, saj zgolj sklicevanje na pravdni postopek pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani zaradi odškodninske tožbe (vložene v letu 2007, torej pred izdajo odločbe Agencije z dne 3. 8. 2009) proti revidentu kot tožencu, samo po sebi še ne pomeni zelo hudih posledic v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
elektronske komunikacije – telekomunikacije – dovoljenost revizije – pravni interes revidenta – združitev postopkov - predlog za obnovo postopka dodelitve radijskih frekvenc - zavrženje predlogov za obnovo tožeče stranke in revidenta
Ker je sodišče prve stopnje z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbo tožeče stranke (A., d. d.), s katero je le-ta zahtevala, da sodišče prve stopnje ugodi njenemu predlogu za obnovo postopka (in ne revidentovemu) in odpravi izpodbijani sklep Agencije, sodišče prve stopnje ni odločilo o revidentovih pravicah, obveznostih ali pravnih koristih, ampak o pravicah, obveznostih in pravnih koristih tožeče stranke, zato izpodbijana sodba sodišča prve stopnje ne posega v revidentov pravni položaj. Zato revident ni izkazal pravnega interesa za vložitev revizije.
ZUS-1 člen 64, 64/4, 83, 83/2-2. ZEKom člen 36, 36/1, 38, 38/1, 38/4, 45. ZUP člen 260, 260-9, 267, 267/1, 267/3.
elektronske komunikacije – telekomunikacije – dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje – predlog za obnovo postopka dodelitve radijskih frekvenc – absolutni razlog za obnovo - javni poziv za dodelitev radijskih frekvenc – objava samo v Uradnem listu in ne na spletnih straneh Agencije – predhodno imetništvo enakovrstnih frekvenc kot negativni pogoj – upravičeni predlagatelj obnove – zainteresirana javnost - neizvedba javnega razpisa – pravni interes za vložitev revizije
Sodišče prve stopnje je glede na določbe tretjega odstavka 267. člena ZUP, 9. točke 260. člena ZUP in četrtega odstavka 38. člena ZEKom napačno presojalo izkazanost revidentovega pravnega interesa za vložitev predloga za obnovo preko vprašanja izpolnjevanja pogojev za dodelitev frekvenc in ga ni štelo za upravičenega predlagatelja iz razloga, ker naj zaradi predhodnega imetništva enakovrstnih frekvenc ne bi bil zainteresirana javnost po četrtem odstavku 38. člena ZEKom. Določba četrtega odstavka 38. člena ZEKom namreč ne daje podlage za zaključek, da operater, ki je že imetnik enakovrstnih frekvenc, ne more biti zainteresirana javnost, ker naj do dodatne dodelitve enakovrstnih frekvenc ne bi bil upravičen, ampak je takšen zaključek lahko zgolj posledica politike Agencije, ki v skladu z drugim odstavkom 32. člena ZEKom skrbi za učinkovito in nemoteno uporabo radiofrekvenčnega spektra Republike Slovenije.
dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – vprašanje po vsebini zadeve – standard natančne in konkretne opredelitve – trditveno in dokazno breme – diferencirane obveznosti – zelo hude posledice - nekonkretizirane posledice
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije nosi revident.
Izpostavljeno vprašanje ni pomembno pravno vprašanje po vsebini zadeve v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, če izpodbijana sodba ne temelji na pravnih naziranjih, na katera revident veže pomembnost tega pravnega vprašanja.
Revidentovo vprašanje o dopustnosti naložitve diferenciranih obveznosti na enotnem upoštevnem trgu po ZEKom glede na okoliščine tega primera ni pomembno pravno vprašanje za odločitev v tej zadevi. Tudi vprašanje pravilnosti opredelitve metode cen samo po sebi, ne da bi ga revident konkretiziral glede na vsebino obravnavane zadeve v skladu z zahtevo po natančni in konkretni opredelitvi, ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Revident zgolj z navedbami „da se bodo njegovi prihodki na segmentu fiksnih širokopasovnih storitev zaradi naloženih obveznosti zmanjšali za več kot 20.000 EUR“, brez dodatnih navedb in predložitve dokazov, za kolikšen znesek gre, kaj konkretnega ta znesek pomeni za njegovo poslovanje in zakaj predstavlja zanj zelo hude posledice, ni izkazal zelo hudih posledic po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.