ELEKTRONSKE TELEKOMUNIKACIJE - UPRAVNI SPOR - USTAVNO PRAVO
VS00045918
Listina evropske unije o temeljnih pravicah člen 47. Direktiva (EU) 2018/1972 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o Evropskem zakoniku o elektronskih komunikacijah (prenovitev (2018) člen 31. URS člen 14, 23, 74. ZUS-1 člen 1, 2, 4, 33, 36, 36/1, 36/1-4, 64, 64/1, 64/2. ZEKom-1 člen 47, 47/1, 47/2, 192, 192/1, 192/2.
javni razpis za dodelitev radijske frekvence - pravica do sodnega varstva - sklep o izbiri dražitelja - subsidiarni upravni spor - tožba zaradi varstva ustavnih pravic - procesne predpostavke za tožbo v upravnem sporu - zagotovljeno drugo sodno varstvo - drugo učinkovito sodno varstvo - redni upravni spor - zavrženje tožbe - zavrnitev pritožbe
Za izključitev sodnega varstva v upravnem sporu po 4. členu ZUS-1 glede zatrjevane kršitve človekovih pravic v postopku javnega razpisa za dodelitev radijskih frekvenc je treba odgovoriti na naslednja vprašanja: ali obstaja drugo (primarno) sodno varstvo, ki izključuje upravni spor po navedenem členu, če obstaja, katero sodno varstvo je to, ter ali je takšno (primarno) sodno varstvo učinkovito. Gre torej za preizkus procesne predpostavke, katere obstoj se ne ugotavlja na podlagi ugotovitvenega postopka, v katerem bi se izvajali dokazi, temveč na podlagi določb zakonov, ki urejajo sodno varstvo in vsebine sodnega varstva, kot ga opredeli tožeča stranka s tožbenim zahtevkom oziroma predlogom. Za presojo vprašanja, ali obstaja drugo sodno varstvo z vidika njegove učinkovitosti, pa ni treba, da je prizadeti osebi pred pristojnim sodiščem zagotovljeno uveljavljanje enakih zahtevkov, kot jih lahko uveljavi v upravnem sporu zaradi varstva človekovih pravic, ampak zadostuje, da lahko oseba v okviru pravnega sredstva ali drugega zahtevka uveljavlja tudi kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin.
Postopek javnega razpisa je predhodni postopek, v katerem se zberejo, dopolnjujejo in ocenjujejo ponudbe. Po prejemu poročila komisije o oceni ponudb pa se nadaljuje odločanje po ZUP, pri čemer imajo položaj stranke vsi ponudniki, ki so v roku, določenem v javnem razpisu, predložili pravilno označene ponudbe (prvi odstavek 47. člena ZEKom-1). Ta postopek se (praviloma) zaključi z odločbo o dodelitvi radijskih frekvenc (49. člen ZEKom-1). Ta odločba je upravni akt, s katerim se odloči o pravicah in obveznostih strank - ponudnikov, ki so sodelovali v postopku, ti pa lahko uveljavljajo sodno varstvo v upravnem sporu. Iz navedene ureditve izhaja, da je varstvo v zvezi s podeljevanjem radijskih frekvenc zagotovljeno v okviru rednega upravnega spora, tj. spora o zakonitosti upravnega akta.
Sodno varstvo v upravnem sporu zoper dokončno odločbo o dodelitvi radijskih frekvenc ni omejeno le na uveljavljanje razlogov bistvene kršitve dražbenega postopka, saj za takšno stališče ni pravne podlage. V upravnem sporu po 2. členu ZUS-1 je mogoče uveljavljati tudi nezakonitost razpisnih pogojev (ki jih v tem sporu zatrjuje pritožnik), kar izhaja tako iz sodne prakse Upravnega sodišča kot tudi iz sodne prakse Vrhovnega sodišča.
Suspenzivni učinek pravnega sredstva mora biti z gotovostjo zagotovljen le v primerih, v katerih to utemeljuje pomembnost človekove pravice, katere varstvo se uveljavlja, in nepopravljive škodljive posledice, ki bi nastale z izvršitvijo izpodbijane odločbe. Pritožnik pa v predmetnem sporu ne trdi, da vzpostavitev stanja, kakšno bi bilo pred izvršitvijo odločb o dodelitvi radijskih frekvenc, ne bi bilo mogoče.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ELEKTRONSKE TELEKOMUNIKACIJE - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - UPRAVNI SPOR - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS00046563
ZVPot člen 24, 72, 72/1, 72/1-2. ZEKom-1 člen 129, 129/2. ZPP člen 367b, 367b/4, 367b/6. Direktiva 2009/136/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o spremembah Direktive 2002/22/ES o univerzalnih storitvah in pravicah uporabnikov v zvezi z elektronskimi komunikacijskimi omrežji in storitvami, Direktive 2002/58/ES o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij in Uredbe (ES) št. 2006/2004 o sodelovanju med nacionalnimi organi, odgovornimi za izvrševanje zakonodaje o varstvu potrošnikov člen 1, 1/4, 20. OZ člen 247.
predlog za dopustitev revizije - ukrep tržnega inšpektorja - naročniška pogodba za mobilni telefon - sprememba splošnih pogojev - odstop od naročniške pogodbe - plačilo storitev - pogodbena kazen - nepošten pogodbeni pogoj - natančna in konkretna opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - pomembno pravno vprašanje ni konkretizirano - nepopoln predlog - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Breme, da izkaže neenotnost sodne prakse, ki zahteva odločanje Vrhovnega sodišča, je na predlagateljici. Vendar iz navedb v predlogu ne izhaja, da bi bilo sprejeto drugačno (neenotno) stališče v zadevah, ki so v dejanskem in pravnem pogledu primerljive z obravnavano.
javni razpis za dodelitev radijske frekvence - odločba o dodelitvi radijskih frekvenc - vloga za podaljšanje - zavrnitev vloge - začasna odredba - neizkazana težko popravljiva škoda - trditveno in dokazno breme - zavrnitev pritožbe
Začasna odredba - nastanek težko popravljive škode ni izkazan.
Izpodbijana odločitev tožene stranke, da zavrne vlogo pritožnice za podaljšanje odločbe o dodelitvi radijske frekvence, sama po sebi še ne pomeni odločitve o dodelitvi te radijske frekvence drugemu imetniku. Pomeni zgolj to, da je ta radijska frekvenca po poteku roka, za katerega je bila pritožnici dodeljena, nezasedena in da jo bo tožena stranka lahko v prihodnosti po izvedenem javnem razpisu z odločbo ponovno dodelila. Neposredna povezava med izpodbijano odločbo o zavrnitvi njene vloge za podaljšanje odločbe o dodelitvi radijske frekvence ... MHz in zatrjevano težko popravljivo škodo, ki jo želi z zahtevano izdajo začasne odredbe preprečiti, torej ni podana.
Postopek za izdajo odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc ureja Zakon o elektronskih komunikacijah v podpoglavju 2.1, V. poglavja, iz 33. člena tega zakona pa izhaja, da tožena stranka izda odločbo o dodelitvi radijskih frekvenc (praviloma) le po predhodnem javnem razpisu, na kar opozarja tudi pritožnica. Pritožnica pa v zahtevi za izdajo predlagane začasne odredbe ni navajala, da bi bil takšen javni razpis že začet oziroma kdaj naj bi bil izveden, tega tudi v pritožbi ne zatrjuje. Niti ni navajala okoliščin, iz katerih bi izhajalo, da bi lahko šlo za oddajo radijske frekvence brez javnega razpisa. Zato je sodišče prve stopnje pritožničine trditve o dodelitvi te radijske frekvence drugemu imetniku še pred pravnomočno sodno odločbo utemeljeno zavrnilo kot nekonkretizirane. Posledično je torej treba pritrditi tudi presoji sodišča prve stopnje, da pritožnica ni izkazala, da ji v primeru uspeha s tožbo v upravnem sporu dodelitev radijske frekvence ne bi mogla biti podaljšana. Zgolj sicer jasno izražen namen tožene stranke, da to frekvenco dodeli drugemu imetniku pa, sam po sebi še ne pomeni, da se bo to zgodilo pred pravnomočnostjo odločitve o pritožničini vlogi za podaljšanje dodelitve te radijske frekvence in s tem nastanek zatrjevane težko popravljive škode.
TELEKOMUNIKACIJE - UPRAVNI SPOR - USTAVNO PRAVO - VARSTVO KONKURENCE
VS00044239
Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 102. URS člen 22. ZUS-1 člen 59, 59/1, 59/2. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 6/1. ZPOmK-1 člen 9, 21, 36, 36/1, 36/4, 54, 54/2, 59.
zloraba prevladujočega položaja - telekomunikacijska infrastruktura - omejen in otežen dostop - sporno dejansko stanje - glavna obravnava v upravnem sporu - odločitev brez glavne obravnave - neizvedba glavne obravnave - zavrnitev dokaznih predlogov - načelo neposrednosti - načelo kontradiktornosti - dopuščena revizija - ugoditev reviziji - bistvena kršitev določb postopka
Sodišče prve stopnje je svojo odločitev o zavrnitvi predloga tožeče stranke, da naj opravi glavno obravnavo, obrazložilo s tem, da naj bi bilo dejansko stanje dovolj razjasnjeno in da naj bi bili pred toženo stranko izvedeni vsi dokazi – da lahko torej v predmetnem sodnem sporu sodišče odloči na podlagi navedb tožnice v tožbi in navedb toženke v odgovoru na tožbo ter dokumentov upravnega spisa (316. točka obrazložitve izpodbijane sodbe). Vendar pa je temeljni (zakonski) razlog za neopravo glavne obravnave v tem, da je dejansko stanje med strankama nesporno, ne pa v tem, da je dejansko stanje dovolj razjasnjeno za sodišče.
Upravno sodišče RS je zavrnitev glavne obravnave posredno povezalo z zavrnitvijo vseh dokaznih predlogov tožeče stranke. Res je, da je glavna obravnava namenjena predvsem izvajanju dokazov; vendar pa je na splošno namenjena zagotavljanju pravice strank do izjavljanja in enakega obravnavanja (22. člen Ustave RS) oziroma zagotavljanju pravice do poštenega sojenja (prvi odstavek 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP)).
V konkretnem primeru je tožnica v postopku sodnega varstva ponavljala dejstva in dokazne predloge, glede katerih v upravnem postopku očitno ni bila slišana, prav tako ne v postopku pred sodiščem prve stopnje, s čimer je bila očitno ogrožena njena pravica do izjave. Glavna obravnava je namreč tudi v upravnem sporu osrednje procesno dejanje, na katerem se mora poleg ugotavljanja dejanskega stanja odviti tudi celotna razprava o dejanskih in pravnih navedbah strank, ki jih mora usmerjati Upravno sodišče skladno z načeli odprtega sojenja. Glavna obravnava ima tudi v upravnem sporu svojo temeljno funkcijo sojenja: obravnavati in razrešiti, kar je med strankama spornega, v neposrednem in javnem postopku pred Upravnim sodiščem.
Brez oprave glavne obravnave sodišče ne more sprejeti ustavnoskladne in zakonite odločitve, če mora poprej pravilno ugotoviti upoštevna, med strankama sporna dejstva glede na okoliščine primera. Glavno obravnavo pa je treba opraviti tudi takrat, kadar obstaja potreba po tem, da se preveri pravilnost že ugotovljenega dejanskega stanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ELEKTRONSKE TELEKOMUNIKACIJE - PRAVO EVROPSKE UNIJE - UPRAVNI SPOR
VS00042099
Uredba (EU) 2015/2120 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o določitvi ukrepov v zvezi z dostopom do odprtega interneta in spremembi Direktive 2002/22/ES o univerzalni storitvi in pravicah uporabnikov v zvezi z elektronskimi komunikacijskimi omrežji in storitvami ter Uredbe (EU) št. 531/2012 o gostovanju v javnih mobilnih komunikacijskih omrežjih v Uniji člen 6a. ZEKom-1 člen 224. ZUS-1 člen 37, 37/2. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - gostovanje v tujini - postopek nadzora oseb, ki zagotavljajo elektronska komunikacijska omrežja oziroma storitve - odprava kršitev - določnost izreka odločbe - določnost in izvršljivost izreka - ničnost upravnega akta - dopuščena revizija - pomembno pravno vprašanje izkazano - vprašanje, pomembno za razvoj prava prek sodne prakse
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je izrek, ki nalaga zavezancu sprejetje tehničnih in organizacijskih ukrepov v zvezi z zagotavljanjem pravilnega obračunavanja klicev v mobilnem komunikacijskem omrežju v smislu 6. a člena Uredbe (EU) 2015/2120 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o določitvi ukrepov v zvezi z dostopom do odprtega interneta in spremembi Direktive 2002/22/ES o univerzalni storitvi in pravicah uporabnikov v zvezi z elektronskimi komunikacijskimi omrežji in storitvami ter Uredbe (EU) št. 531/2012 o gostovanju v javnih mobilnih komunikacijskih omrežjih v Uniji, nedoločen in neizvršljiv, odločba pa zato nična.
ELEKTRONSKE TELEKOMUNIKACIJE - JAVNI RAZPISI - TELEKOMUNIKACIJE - UPRAVNI SPOR
VS00039929
ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6. ZEKom-1 člen 34, 34/2, 36, 36/3, 38, 47, 47/1. ZUP člen 135, 135/4.
javni razpis za dodelitev radijske frekvence - sklep o uvedbi javnega razpisa - postopek začet po uradni dolžnosti - akt o razveljavitvi javnega razpisa - ustavitev upravnega postopka - ustavitev postopka po uradni dolžnosti - sklep o ustavitvi - ni pravnega interesa - zavrženje tožbe - zavrnitev pritožbe
Pritožnica v bistvenem nasprotuje razveljavitvi javnega razpisa, pri čemer s takimi ugovori ne more uspeti, saj to ni predmet izpodbijanega sklepa o ustavitvi postopka. S temi pritožbenimi navedbami pritožnica zato ne more uspeti tudi v pritožbenem postopku zoper izpodbijani sklep sodišča prve stopnje, s katerim je pravilno presodilo, da za izpodbijanje sklepa o ustavitvi postopka pritožnica nima pravnega interesa.
Z ustavitvijo postopka, ki se je začel in ustavil po uradni dolžnosti, namreč ni bilo poseženo v nobeno njeno pravico ali pravno korist, njen pravni položaj pa je enak kot pred ustavitvijo postopka.
postopek nadzora oseb, ki zagotavljajo elektronska komunikacijska omrežja oziroma storitve - komunikacija - uporaba osebnih podatkov posameznika za neposredno trženje - odložitvena začasna odredba - odprava nepravilnosti - nastanek materialne škode - okrnitev ugleda - težko popravljiva škoda ni izkazana - neizkazanost težko popravljive škode - splošne navedbe - nedovoljene pritožbene novote - zavrnitev pritožbe
Začasna odredba - nastanek težko popravljive škode ni izkazan.
Trditve o omejitvi dostopa do trga, potrebni spremembi identitete svoje blagovne znamke, izgubi tržnega položaja ter okrnitvi ugleda, kot posledici opustitve te trženjske dejavnosti, so zgolj splošne in nekonkretizirane. Pritožnica ni določno navedla, na kakšen način bi bilo te negativne posledice mogoče vrednotiti kot težko popravljivo škodo v smislu 32. člena ZUS-1.
Pritožnica bi morala že v sami zahtevi konkretno navesti ne le vse okoliščine in vsa dejstva, s katerimi utemeljuje nastanek in višino oziroma obliko škode, temveč tudi s stopnjo verjetnosti izkazati, da je takšna škoda za njo težko popravljiva.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ELEKTRONSKE TELEKOMUNIKACIJE - UPRAVNI SPOR
VS00036118
ZEKom-1 člen 146, 146/1, 146/2. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - elektronske komunikacije - operaterji javnih telekomunikacijskih omrežij - zagotavljanje varnosti omrežja oziroma storitev - tveganje - zloraba - plačilo stroškov - vprašanje, pomembno za razvoj prava prek sodne prakse
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je Upravno sodišče pravilno uporabilo določbe 146. člena Zakona o elektronskih komunikacijah (ZEKom-1), ko je presodilo, da se drugi odstavek uporablja tudi v primeru neizpolnitve okoliščin za uporabo prvega odstavka, torej tudi kadar ne gre za tveganje za varnost omrežja.
Tožnica je na podlagi pogodbe z B., d. d., s katero se je slednji zavezal tožnici zagotoviti neodplačno služnost na kabelskem omrežju v zameno za izgradnjo tega omrežja, zaradi realizacije pridobila služnostno pravico v smislu 19. člena ZEKom-1 že pred stečajem toženca, čeprav služnostna pravica ni bila vpisana v zemljiško knjigo; tožnica je svoje obveznosti po pogodbi v pretežni meri in ne le v neznatnem delu izpolnila. Prav tako je tožnica služnost pridobila na podlagi pogodbe z Občino C., saj je kabelsko omrežje na spornih nepremičninah v pretežni meri zgradila, v skladu z dogovorom z Občino C., ki gradnji očitno ni nasprotovala oziroma ji je bila celo v interesu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - TELEKOMUNIKACIJE
VS00014148
ZPP člen 214, 286, 362, 362/2, 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZNP člen 37. ZVVJTO člen 2, 3, 4, 4/2, 8.
predlog za dopustitev revizije - predlagalni nepravdni postopek - vračanje vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje - prekluzija - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena ZPP). Vrhovno sodišče je ugotovilo, da navedeni pogoji za dopustitev revizije v zvezi z v predlogu postavljenimi vprašanji niso podani, zato je predlog predlagateljice zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).
začasna odredba - neizvršljivost - težko popravljiva škoda - trditveno breme - predmet upravnega spora - prizadetost javne koristi - dopustni ugovori v izvršilnem upravnem postopku
Zatrjevana neizvršljivost oziroma nejasnost posameznih točk izreka izpodbijane odločbe bo predmet meritorne presoje predmetnega upravnega spora, morebitna vprašanja v zvezi s potencialnim izvršilnim postopkom pa so lahko predmet obravnave pred izvršilnimi organi.
začasna odredba - težko popravljiva škoda - bodoče negotovo dejstvo - neizvršljivost - trditveno breme - ugovori v izvršilnem upravnem postopku
Zatrjevana neizvršljivost oziroma nejasnost posameznih točk izreka izpodbijane odločbe bo predmet meritorne presoje predmetnega upravnega spora, morebitna vprašanja v zvezi s potencialnim izvršilnim postopkom pa so lahko predmet obravnave pred izvršilnimi organi.
dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - vprašanje, ki se nanaša na upravni postopek
Vprašanje, ki ga zastavlja revidentka, se nanaša na uporabo oziroma razlago določb ZUP - obnova postopka po 1. točki 260. člena ZUP oziroma pogoji za dovoljenost po tej določbi, torej na upravni postopek. Vrhovno sodišče v revizijskem postopku pravilnosti upravnega postopka ne presoja. Pomembno pravno vprašanje, ki naj bi utemeljilo dovoljenost revizije, se mora zato nanašati na pravno vprašanje iz zakonsko določenega obsega presoje Vrhovnega sodišča v revizijskem postopku. Revidentka pa ni navedla v čem naj bi bilo navedeno pravno vprašanje povezano s pomembnimi pravnimi vprašanji, ki bi se nanašala na pravilnost postopka v upravnem sporu (po ZUS-1).
Razlog za dovoljenost revizije ne more temeljiti na (zatrjevani) neenotni sodni praksi glede vprašanja, ki ni predmet revizijske presoje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - TELEKOMUNIKACIJE
VS00000378
ZVVJTO člen 2, 7, 7/1, 8, 8/4. ZPP člen 9, 286, 339, 339/2-14. ZNP člen 37. ZDPra člen 14.
nepravdni postopek - vlaganja v javno telekomunikacijsko omrežje - povrnitev vlaganj - zastopanje državnega pravobranilstva - dopustnost tožbe - dokazovanje - prosta presoja dokazov - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomanjkljivosti odločbe - procesna skrbnost pravdne stranke - navajanje novih dejstev in dokazov - ustaljena sodna praksa
Pravočasnost predloženih pogodb utemeljuje na revizijski stopnji neizpodbijana ugotovitev v prvostopenjskem sklepu, da predlagateljica na prekluzijo ni bila izrecno opozorjena.
Če je tako, predlagateljica zaradi opustitve takšnega opozorila, ob upoštevanju občutnega posega v njeno pravico do izjave, ki bi ga pomenila prekluzija, ne sme trpeti škodljivih posledic. Pri tem je nepomembno, da zakon v 286. členu ZPP ne določa izrecne obveznosti sodišča, da stranke opozori na posledice zamude.
Namen novele je olajšati položaj upravičencev v dokaznem postopku, zlasti kar zadeva predhodni postopek pri Državnem pravobranilstvu, ne pa spreminjati ali kakorkoli posegati v načelo proste presoje dokazov kot metodo za ugotavljanje spodnje premice odločbe v sodnem postopku. Prosta dokazna ocena se nanaša na izbor dokazov, na metodo njihove izvedbe in oceno njihove vrednosti. To v konkretnem primeru pomeni, da lahko predlagateljica za dokazovanje obstoja pravnega posla iz 2. člena ZVVJTO predlaga katerokoli dokazno sredstvo, ki mu sodišče ne sme vnaprej odreči dokazne teže, ampak mora presojo njegove dokazne vrednosti podvreči skrbni, vestni in argumentirani dokazni oceni.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ELEKTRONSKE TELEKOMUNIKACIJE - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - VARSTVO KONKURENCE
VS00001295
OZ člen 132, 165, 168, 168/3. ZPP člen 212, 215, 216, 220, 226, 226/1, 243, 252, 252/1, 252/2, 285, 380, 380/2. ZPOmK člen 10, 44. ZS člen 113a. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 101, 102, 267, 267/1.
varstvo konkurence - elektronske komunikacije - škoda zaradi zlorabe prevladujočega položaja na trgu - povrnitev premoženjske škode - višina škode - izgubljeni dobiček - stroški poslovanja - bodoča škoda - zadostnost trditvene podlage - dokazovanje - računovodske listine - pregled listin - sodni izvedenec - prosta presoja dokazov - sodna praksa Sodišča EU - pravni vir - postavitev predhodnega vprašanja Sodišču Evropske unije (SEU)
Izgubljeni dobiček je razlika med utemeljeno pričakovanim dobičkom, ki bi ga družba ustvarila, če očitane kršitve ne bi bilo in ne bi bilo protikonkurenčnega oviranja razvoja oziroma delovanja trga, ter dejanskim/ustvarjenim dobičkom. Ker pa se dobiček izračuna kot razlika med prihodki in stroški, je treba pri izgubljenem dobičku opraviti računsko operacijo, s katero se od razlike med hipotetičnimi prihodki in hipotetičnimi stroški (po osnovnem scenariju "nekršitve") odšteje razlika med dejanskimi prihodki in dejanskimi stroški (po škodnem scenariju).
Ustrezno izhodišče za izračun škode predstavlja tudi pristop s prikazom celotnih stroškov poslovanja ter aplikacijo ključa (odstotka), ki ponazarjala težo poslovnega segmenta VDSL v celotnem poslovanju družbe. Podrobnejša razlaga uporabljenega ključa v fazi postavljanja trditev o nastanku škode ni potrebna.
Zahteva po konkretizaciji navedb o višini škode ne more iti tako daleč, da bi se od stranke zahtevala natančna opredelitev prav vsake posamezne postavke v izračunu škode, po njeni višini in podlagi. Od stranke se zahteva, da poda osnovne/izhodiščne podatke za izračun škode, presoja resničnosti takšnih podatkov ob (konkretnih) ugovorih nasprotne stranke pa lahko nadalje vpliva le na utemeljenost tožbenega zahtevka kot posledico dokaznega postopka in ne na sklepčnost tožbe.
ZPP skladno z načelom proste dokazne ocene ne pozna vrednostnih stopenj dokazil in jih taksativno tudi ne našteva. Dokaz predstavlja vse, kar omogoča čutno zaznavanje (sodišču in udeležencem procesa). Bistvo ogleda je v čutilnem zaznavanju oseb ali stvari, na podlagi katerega sodišče spozna fizične lastnosti/stanje ogledanega dokaznega sredstva. Drugače je z listinami, katerih uporaba v dokaznem postopku izhaja iz njihovega branja, ki šele omogoči spoznanje o njihovi vsebini.
Poslovanje stranke (njeno računovodsko dokumentacijo) pregleda pomočnik sodišča - izvedenec, ki ima ob tem pooblastilo tudi za pregled listin, ki jih v spisu sicer ni, so pa pomembne za ugotovitev pravno relevantnih dejstev in so zajete s trditveno podlago tožeče stranke. Ker pa pregled listin izvaja sam in se pri tem njegov položaj razlikuje od položaja zaprošenega sodnika, je prav, da k pregledu listin izvedenec povabi stranki postopka.
Ker pri kršitvah pravil konkurenčnega prava ne gre za izjemo po določbah 167. ali 182. členu OZ, ima oškodovanec v takšnih primerih podlago za tožbeni zahtevek zgolj za povrnitev tiste škode, ki mu je dejansko (že) nastala do konca glavne obravnave.
Odločbe evropskih sodišč v zadevah pred slovenskimi sodišči, ki se presojajo po slovenskem pravu, niso zavezujoč pravni vir, vendar pa se njihova argumentacija zaradi svojega prepričevalnega učinka (če se prilega veljavni zakonski ureditvi) lahko uporabi kot argument, na katerega nacionalna sodišča oprejo svoje odločitve.
ZUS-1 člen 32, 32/2, 32/3. ZEKom-1 člen 58, 58/4-3.
dodelitev radijskih frekvenc - rok za začetek oddajanje na novi frekvenci – možnost izgube dodeljene frekvence - ugoditev zahtevi za začasno odredbo – pritožba regulatorja – ugotavljanje okoliščin in dejstev za izdajo začasne odredbe – zaslišanje prič načeloma ni potrebno – tehtanje javne in zasebne koristi
Dodelitev radijske frekvence pomeni za pridobitelja oziroma imetnika določen privilegij oziroma pridobitev pravice oddajanja na določeni radijski frekvenci, ne pa obveznosti, ki mu je naložena in jo je zato dolžan izpolniti in katero izpolnitev bi bilo treba v primeru neizpolnitve zagotoviti z upravno izvršbo s prisilitvijo. Zaradi tega je posledica neuporabe dodeljene frekvence v roku, določenem z odločbo o dodelitvi, neposredno določena že v samem zakonu oziroma s 3. točko četrtega odstavka 58. člena ZEKom-1. Zato bi imela tožena stranka v primeru, da sodišče prve stopnje zahtevane začasne odredbe ne bi izdalo, neposredno podlago oziroma celo dolžnost, da odločbo o dodelitvi radijskih frekvenc razveljavi, zato se tudi izkaže za ureditev stanja v obravnavanem upravnem sporu in v izogib nadaljnjim sporom izdana začasna odredba za potrebno in smotrno.
ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 83/2-2. ZEKom-1 člen 54, 54/1.
dovoljenost revizije - podaljšanje odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc - dopolnilna odločba - obveznost ni izražena v denarni vrednosti - pomembno pravno vprašanje - vprašanje ni pomembno po vsebini zadeve - vprašanje, ki se nanaša na pravilnost upravnega postopka - zakon, po katerih se presojajo pogoji za podaljšanje odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc - jasen odgovor
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Ker v izpodbijani odločbi obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti, pogoj za dovoljenost revizije po določbi 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.
Ker sodišče prve stopnje ni odločalo na glavni obravnavi, dokaznega postopka torej ni vodilo in dokaznih predlogov sploh ni izvajalo, posledično zato tudi ni sprejelo nobenega dokaznega sklepa, postavljeni vprašanji v zvezi z dokaznim sklepom nista pomembni vprašanji v obravnavani zadevi. Pomembnega pravnega vprašanja, ki bi se nanašalo na spornost odločanja brez glavne obravnave pa revidentka ne postavlja.
Ker se tretje vprašanje nanaša na pravilnost postopka izdaje upravnega akta oziroma pravilnost upravnega postopka, ki je Vrhovno sodišče v revizijskem postopku ne presoja, revidentka pa tudi ni navedla v čem naj bi bilo navedeno pravno vprašanje povezano s pomembnimi pravnimi vprašanji, ki se nanašajo na pravilnost postopka v upravnem sporu (po ZUS-1), to vprašanje za dovoljenost revizije ne zadošča.
Ker iz določbe prvega odstavka 54. člena ZEKom-1 jasno izhaja, da se podaljšanje ODFR presoja po pogojih, ki so ob poteku njene veljavnosti predpisani za uporabo radijskih frekvenc, drugačna razlaga tudi ne izhaja iz prehodnih in končnih določb ZEKom-1, med strankama pa je nesporno, da je veljavnost ODRF potekla v času veljavnosti ZEKom-1, izpostavljeno vprašanje po presoji Vrhovnega sodišča ni pomembno pravno vprašanje v obravnavani zadevi, saj odgovor nanj na drugačno odločitev v tej zadevi ne more vplivati.
ZUS-1 člen 83, 83/2-3. ZEKom-1 člen 24, 51, 52, 57.
dovoljenost revizije - sprememba odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc - zelo hude posledice niso izkazane - neposredne posledice izpodbijanega akta – zatrjevana posledica je bodoči negotov dogodek
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Revidentka s splošnimi in neizkazanimi navedbami o onemogočanju izbire glede slišnosti posamezne radijske postaje ni izkazala, v čem naj bi to zanjo pomenilo zelo hude posledice izpodbijanega akta. Dovoljenosti revizije prav tako ne izkazuje s sklicevanjem na morebitne bodoče negotove dogodke (izguba poslušalstva in prenehanje oddajanja radijske postaje), saj ne pomenijo neposredne posledice izpodbijanega akta. Poleg tega jih revidentka tudi z ničemer ne izkaže. Revidentkino sklicevanje na neenak položaj v primerjavi s konkurenti pa po presoji Vrhovnega sodišča prav tako ne izkazuje zelo hudih posledic izpodbijanega akta že zato, ker ni z ničemer izkazala, da bi bila zadeva njenega konkurenta, na katerega se sklicuje, v bistvenem podobna obravnavani.
ZUS-1 člen 17, 17-1, 17-2. ZPOmK-1 člen 64, 66, 66/2. ZEKom-1 člen 192, 243.
elektronske telekomunikacije - podaljšanje odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc - pritožba - aktivna legitimacija za vložitev tožbe - stranka oziroma stranski udeleženec upravnega postopka - položaj stranke v upravnem sporu - procesne predpostavke- zavrženje tožbe
Predhodno priznan status stranke oziroma stranskega udeleženca v upravnem postopku podaljšanja veljavnosti odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc je pogoj za priznanje položaja stranke v upravnem sporu oziroma vsebinsko obravnavanje tožbe zoper odločbo, izdano v tem postopku.
Določba drugega odstavka 66. člena ZPOmK-1 pritožnici ne daje možnosti vložitve neposredne tožbe v obravnavani zadevi, saj ne izključuje določb ZUS-1, ki določajo stranke in stranske udeležence v upravnem sporu (prvi odstavek 17. člena ZUS-1), ampak določa le vrsto pravnega varstva, to je upravni spor.