KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS23060
UZITUL člen 4, 4/1. KZJ člen 169, 169/3.KZ člen 250.ZKP člen 371, 371/1-11, 377, 377/2, 420, 420/2.
kazniva dejanja zoper gospodarstvo - ponarejanje vrednotnic - uporaba KZJ - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - ni razlogov o odločilnih dejstvih - pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - predlog državnega tožilca - načelo kontradiktornosti - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - izpodbijanje odločbe o kazenski sankciji
Zgolj iz razloga, ker je sodišče obsojenca spoznalo za krivega kaznivega dejanja po 3. odstavku 169. člena KZJ, pri tem pa se ni sklicevalo na določbo 1. odstavka 4. člena UZITUL, ni podana kršitev kazenskega zakona po 1. točki 372. člena ZKP, ker da dejanje, katerega je bil obsojenec obtožen, po zakonu ni kaznivo dejanje.
V primeru, ko pritožbeno sodišče ne opravi pritožbene seje z navzočnostjo obrambe, jo mora v skladu z načelom kontradiktornosti pred tem seznaniti z morebitnim predlogom višjega državnega tožilca (2. odstavek 377. člena ZKP) ter ji dati možnost, da se o njem izjavi.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - obseg preizkusa kršitev zakona
V skladu s 1. odstavkom 424. člena ZKP se vrhovno sodišče pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti omeji samo na preizkus tistih kršitev zakona, na katere se sklicuje vložnik v svoji zahtevi, kar pomeni, da mora vložnik ne samo določno navesti, katere določbe zakona naj bi sodišče kršilo, temveč jih mora tudi konkretizirati.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Nestrinjanje vložnika z ugotovitvami sodišča o obstoju pripornega razloga ponovitvene nevarnosti in neogibnosti pripora z opozarjanjem na obdolženčevo dosedanjo nekaznovanost, z dvomom v verodostojnost izpovedb oškodovank in v pravilnost mnenja izvedenca psihiatra, pomeni izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanjea. Iz tega razloga pa zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti (2. odstavek 420. člena ZKP).
izplačilo deleža v družbi - pogodba o poravnavi - novacija - izpolnitev obveznosti
Odločitev o plačilu temelji na med pravdo sklenjenim sporazumom, ki je opredeljen kot pogodba o poravnavi, saj so stranke medsebojni spor z vzajemnimi popustitvami odpravile z določitvijo konkretnih vzajemnih pravic in obveznosti. Navedena pogodba ima učinke novacije v smislu 348. člena ZOR, saj so stranke prejšnjo obveznost tožencev iz tožničinega deleža v družbi nadomestile z novo obveznostjo tožencev, to je z izplačilom deleža s plačilom konkretnega zneska.
ZKP člen 331, 331/2, 371, 371/1-3, 371/1-8, 371/1-11.
nedovoljeni dokazi - glavna obravnava - navzočnost prič na glavni obravnavi
Navzočnost oseb, ki bi lahko bile priče, na glavni obravnavi ne le da ni obvezna, ampak je načeloma celo nedovoljena pri izvajanju dokazov, dokler taka oseba ni zaslišana (2. odstavek 331. člena ZKP).
URS člen 37, 37/2.ZKP člen 155a, 371, 371/1-8, 371/1-11.
nedovoljeni dokazi - posebni preiskovalni ukrepi - tajno policijsko delovanje - tajno policijsko sodelovanje - navidezni odkup - pravica do zasebnosti
Če policija zbira informacije o kaznivem dejanju določene ali določljive osebe s tajnim policijskim sodelavcem oziroma tajnim policijskim delavcem, čeprav niso za to izpolnjeni pogoji, na nezakonit način s kršitvijo 2. odstavka 37. člena URS poseže v nedotakljivost zasebnosti takšne osebe, zato se sodna odločba na tako pridobljene dokaze ne more opirati.
Oseba ne pridobi statusa tajnega policijskega sodelavca že z vpisom v register pri Ministrstvu za notranje zadeve. Zgolj odredba preiskovalnega sodnika v konkretnem primeru je tista, ki predstavlja normativno podlago za začetek in način delovanja pri izvajanju prikritih preiskovalnih ukrepov.
kršitev osebnostnih pravic - čast in dobro ime - tisk - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost
V primeru, da je tožnikova pravica (katere kršitev naj bi predstavljala podlago posežnikove odškodninske obveznosti) v koliziji z ustavno pravno varovano pravico drugega, je treba presojati (ne)protipravnost posega v tožnikovo pravico po kriteriju socialne adekvatnosti. Ta kriterij se odraža v tehtanju družbenega pomena nasprotnih interesov v posameznem odškodninskem primeru.
KZ člen 222, 222/1. Konvencija o varstvu prosto živečega evropskega rastlinstva in živalstva ter njunih naravnih življenjskih prostorov člen 6, 7, 7/3-c, 10.ZON člen 25.
kazniva dejanja zoper premoženje - nedovoljen izvoz in uvoz stvari, ki so posebnega kulturnega ali zgodovinskega pomena ali naravne znamenitosti - ogrožena živalska vrsta - vnos ogrožene živalske vrste v Slovenijo
S tem ko je v opisu kaznivega dejanja po 1. odstavku 222. člena KZ kot vir mednarodnega prava, ki prepoveduje prinašanje ogrožene živalske vrste, navedena Konvencija o varstvu prosto živečega evropskega rastlinstva in živalstva ter njunih naravnih življenjskih prostorov (MKVERZ), ni točna ugotovitev, da opis dejanja ne navaja mednarodnega predpisa, ki prepoveduje vnos zaščitenih ptic.
Odgovor na vprašanje, ali je vnos zaščitenih vrst ptic v Slovenijo dopusten in pod kakšnimi pogoji, dajejo določbe 6. in 7. člena MKVERZ in 25. člena ZON, torej le z dovoljenjem ministrstva, pristojnega za okolje, kadar je to sploh pravno dopustno.
S sklepanjem, da obdolženec predvsem zaradi svojih psihičnih težav in stalnih kofliktov s sosedi, to je z družino R., predstavlja nepredvidljivo osebo, ki je sposobna brez najmanjšega povoda ponoviti oziroma dokončati kaznivo dejanje, je priporni razlog ponovitvene nevarnosti dovolj natančno opredeljen.
vloge - kaznovanje za razžalitev sodišča in drugih udeležencev v postopku - svoboda izražanja
Če zagovornik formalno obrambo v kazenskem postopku uresničuje (tudi) tako, da ostale udeležence žali, omalovažuje, jim očita osebno nepoštenost, tendencioznost, elementarno pomanjkanje strokovnih referenc, osebnostnih kvalitet in podobno, ali je žaljiv tudi do sodišča, je njegovo ravnanje nedopustno in terja izrek sankcije po 78. členu ZKP.
vrnitev zaplenjenega premoženja - zastaranje - zastaralni rok
V zvezi z zahtevki za vrnitev zaplenjenega premoženja je treba uporabiti petletni zastaralni rok (371. člen ZOR), ker pravnomočna sodba o razveljavitvi kazni zaplembe premoženja vzpostavlja obligacijsko razmerje med upravičencem in zavezancem za vrnitev premoženja.
sprememba vrste rabe zemljišča - stranka v postopku - lastnik oziroma uporabnik zemljišča
V postopku ugotavljanja spremembe vrste rabe zemljišča ima položaj stranke le lastnik oziroma uporabnik tistega zemljišča, na katerega se nanaša ugotovljena sprememba. V tem postopku nima položaja stranke lastnik sosednjega zemljišča, če se posestne meje njegovega zemljišča niso spremenile.
javno dobro - ukinitev ceste - sklep občinskega sveta - objava akta - upravni spor - bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu - odločanje brez spisov
Kadar sodišče ugotovi, da so spisi, ki jih je poslala tožena stranka, pomanjkljivi in v njih ni odločilnih podatkov, mora ravnati po 4. odstavku 34. člena ZUS in toženo stranko ponovno pozvati, naj spis dopolni. Zaradi pomanjkljivih podatkov in očitne spornosti dejanskega stanja sodišče ni imelo podlage za odločanje brez glavne obravnave in za ugotovitev, da je postopek za ukinitev javnega dobra potekal brez predloga upravičenega predlagatelja - župana in da ni mogoče preizkusiti, ali je bil pred izdajo sklepa o ukinitvi javnega dobra izveden zakonit postopek, določen po ZJC oziroma občinskem odloku. Objava sklepa v glasilu, ki ga kot uradno glasilo določa občinski statut, je pravilna in zaradi tega njegova veljavnost ne more biti sporna.
Delovna sodišča so specializirana sodišča in so pristojna za reševanje samo tistih sporov, za katere zakon tako izrecno določa. V odškodninskih sporih so to spori med delavcem in delodajalcem, vključno s spori, v katerih je poleg delodajalca tožena tudi zavarovalnica. Za spore, v katerih je tožena le zavarovalnica, po ZDSS-1 pristojnost delovnega sodišča ni predpisana.
ZAzil člen 27, 27/1-3, 36, 36/1-5, 39. ZUS člen 73.
omejitev gibanja - sum zavajanja ali zlorabe azilnega postopka - vložitev prošnje z namenom, da se odloži prisilna odstranitev iz države
V obravnavani zadevi obstaja sum, da je tožnik vložil prošnjo za pridobitev azila v Republiki Sloveniji z namenom, da bi po nastanitvi v Centru za tujce odložil prisilno odstranitev iz države, saj je prošnjo podal šele pet dni po tem, ko je bil v tem centru že nastanjen. Za izrek ukrepa omejitve gibanja po določbah ZAzil (3. alinea 1. odstavka 27. člena v zvezi s 5. alineo 36. člena ZAzil) zadostuje že sum zavajanja oziroma zlorabe azilnega postopka.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS17728
ZAzil člen 35.ZUP člen 9, 9/3. ZUS člen 25, 25/1-2, 25/3-3, 72, 72/2.
azil - upravni spor - bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu - kršitev pravil postopka v upravnem sporu - stranki ni bila dana možnost, da se izjavi dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločbo - kršitev načela zaslišanja stranke
Organ svoje odločitve ne sme opreti na dejstva, glede katerih vsem strankam ni bila dana možnost, da se o njih izjavijo, razen v primerih, določenih z zakonom. Noben zakon ne določa, da v azilnem postopku prosilca ni treba seznaniti s poročili o stanju v njegovi izvorni državi, ki jih pridobi organ, ki odloča o njegovi prošnji za azil in na katere opre svojo odločitev.
ZDoh člen 41. ZDDPO člen 15, 16. Pravilnik o vodenju poslovnih knjig člen 5, 6.
davek od dohodka iz dejavnosti - amortizacija - pridobitev osnovnega sredstva
Cenilni zapisnik ne izkazuje poslovne spremembe, ampak le ocenjeno vrednost osnovnega sredstva, zato ni verodostojna listina za dokazovanje pridobitve osnovnega sredstva.
ZDoh člen 41, 45. ZDDPO člen 11, 12.ZustS člen 44. SRS 21. ZUS člen 72, 72/4, 72/5, 73. Pravilnik o vodenju poslovnih knjig in sestavljanju letnega poročila za samostojnega podjetnika posameznika člen 7, 7/1, 9, 9/1. Navodilo k pravilniku o vodenju poslovnih knjig za samostojnega podjetnika posameznika člen 43. Kodeks računovodskih načel iz leta 1989 člen 111, 114. Pravilnik o vodenju evidenc o nakupu in prodaji blaga in storitev člen 2, 3, 4, 5, 6, 10.
davek od dohodka iz dejavnosti - verodostojne listine
Za vsak poslovni dogodek mora davčni zavezanec predložiti verodostojne listine, če teh ne predloži (niti v naknadnem roku), se njegova davčna obveznost presoja brez teh listin, pri čemer se mu davčna osnova ugotovi z oceno, kot davčne olajšave oziroma oprostitve oziroma odhodki, pa ne priznajo dogodki, ki niso izkazani z verodostojnimi listinami.