ničnost odločbe - ničnostni razlog - zloraba pravic z namernim zavajanjem uradne osebe
V primeru zlorabe pravic z namernim zavajanjem uradne osebe gre za nedovoljeno dejanje, ki je razlog za ničnost odločbe po 5. točki 1. odstavka 279. člena ZUP.
dovoljenje za gradnjo - postopek izdaje enotnega dovoljenja za gradnjo - pogoji, določeni z zakonom in zazidalnim načrtom
Za izdajo enotnega dovoljenja za gradnjo so relevantni le pogoji, določeni z zakonom in zazidalnim načrtom. To pa pomeni, da v postopku za njegovo izdajo upravni organ ne more investitorju postavljati pogojev, ki jih zazidalni načrt ne določa.
ukrep gradbenega inšpektorja - gradnja počitniškega objekta brez gradbenega dovoljenja
Ker sta tožnika objekt zgradila brez gradbenega dovoljenja, jima je gradbena inšpekcija pravilno izrekla ukrep na podlagi 152. člena ZGO-1. Iz podatkov v upravnih spisih pa je nedvomno razvidno, da v zadevi ne gre za enostavni objekt, za katerega po ZGO-1 zadošča le lokacijska informacija.
ukrep urbanističnega inšpektorja - nezakonita gradnja stanovanjske hiše - dokončanje inšpekcijskega postopka po določbah ZUN
Glede na to, da v tem primeru ne gre za gradnjo iz 3. odstavka 3. člena ZGO-1, na katero bi se navedena odločba Ustavnega sodišča nanašala, se predmetni inšpekcijski postopek zato konča po določbah ZUN. Ker se izvršena gradnja ne da uskladiti z lokacijskim dovoljenjem, je urbanistična inšpekcija tožniku pravilno izrekla ukrep po 4. odstavku 75. člena ZUN.
denacionalizacija - zahteva za denacionalizacijo - nepreciziran zahtevek v vloženi zahtevi
Če sta oba organa zahtevo obravnavala kot zahtevo glede vsega premoženja in je bilo tudi iz predloženih dokazil razvidno, da je takšna tudi volja vlagateljice zahteve, ni utemeljen ugovor, da je bilo odločeno brez oziroma mimo zahteve.
ZPP člen 2. ZDSS člen 75, 75/2. ZVGLD člen 59.URS člen 23, 23/1, 42.
zahteva za varstvo zakonitosti - izključitev iz lovske družine - nadaljevanje postopka pred rednim sodiščem - ukinitev samoupravnih sodišč - pravica do sodnega varstva - pravica do združevanja
Ker ZDSS v prehodnih določbah ni uredil, na kakšen način se postopki, ki so bili začeti pred samoupravnimi sodišči, nadaljujejo pred rednimi sodišči (kar bi bilo sicer racionalno), je tožnik tisti, ki mora dati predlog za nadaljevanje postopka pred rednim sodiščem. Dokler tega ne stori, redno sodišče o varstvu njegove pravice ne more odločati (prim. 2. člen ZPP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS08925
ZOR člen 154, 200.ZDR člen 45, 45/3.ZPP člen 41, 41/2, 367, 367/2, 377.
dokazni standard - obrnjeno dokazno breme - spolno nadlegovanje - podlage odškodninske odgovornosti - nastanek škode - vzročna zveza - teorija adekvatne vzročnosti - povrnitev nepremoženjske škode - denarna odškodnina - dovoljenost revizije - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Prvi del določbe 3. odstavka 45. člena ZDR pomeni uvedbo znižanega dokaznega standarda (izkazanost domneve z navedbo ustreznih dejstev), drugi del pa uvaja pravilo o obrnjenem dokaznem bremenu, ki sodi v sfero materialnega prava in ga že iz tega razloga ni mogoče uporabiti retroaktivno, medtem ko bi uporaba neustreznega dokaznega standarda sicer lahko imela za posledico procesno kršitev. Vendar je s prehodno določbo 223. člena ZDR določeno, da se postopki uveljavljanja in varstva pravic, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja, uvedeni pred dnem uveljavitve tega zakona, dokončajo po predpisih, ki so veljali in se uporabljali do uveljavitve tega zakona. Dejstvo, da v postopku odločanja na prvi in drugi stopnji niso bile upoštevane določbe 45. člena ZDR, ne more imeti torej nobenih pravno upoštevnih posledic - ne na procesnopravnem niti na materialnopravnem področju.
Obveznost povračila škode lahko zajema le tisto škodo, ki je v vzročni zvezi s škodljivim dejstvom. Dokler pa zatrjevano škodljivo dejstvo sploh še ni ugotovljeno, tudi ni možno ugotavljanje obsega iz škodljivega dejstva izvirajoče škode, niti vzročne zveze med škodljivim dejstvom in škodo kot elementov, s katerimi je začrtan okvir odškodninske obveznosti. Vnaprejšnje omejevanje tožničinega upravičenja do odškodnine neodvisno od konkretnega škodljivega dejstva - torej tudi za primer, da to sploh ne bi bilo ugotovljeno - je materialnopravno zmotno, saj bi pomenilo upoštevnost neke "že obstoječe škode" kot izhodišča za zmanjšanje obsega njene odškodninske terjatve do vsakokratnega potencialnega odškodninskega zavezanca.
Razlogi iz izpodbijane sodbe, da tožnica ni upravičena do višje odškodnine, bi lahko bili podvrženi preizkusu glede na razmere in stanje ob sojenju na prvi stopnji, vendar imajo nujno za posledico odmik od tega načela za presojo ustreznosti pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo spričo ponovnega odločanja o višini na prvi stopnji v ponovljenem postopku, ki utegne biti časovno odmaknjeno v nepredvidljivo daljno prihodnost (če bi se izkazalo, da je zahtevek po podlagi utemeljen) in ko ne bi več bilo možno glede na razmere ob ponovnem sojenju razlogovati, da tožnica ob pravilni uporabi materialnega prava ne bi bila upravičena do višje odškodnine.
zasliševanje prič - privilegirane priče - svaštvo do tretjega kolena - izvenzakonski partner - odpoved pričanju - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - obrazložitev dokaznega predloga za zaslišanje priče - očividci kaznivega dejanja
Če se sodišču nalaga načelna dolžnost da izvede predlagane dokaze, je takšna zahteva smiselna le, če se tudi stranki na drugi strani naloži odgovornost za ustrezno skrbno ravnanje v zvezi z izvršitvijo pravice. To se pravi, da mora stranka navesti dokazovanju katerih dejstev bo tak dokaz služil. Vendar pa v primeru, če gre za neposredno pričo, po naravi stvari ni potrebno posebej navajati, kaj bo ta priča izpovedala, saj že iz same navedbe, da je očividec dejanja, nedvomno izhaja, da bo pričala o tistih konkretnih okoliščinah in dejstvih, ki jih je neposredno zaznala oziroma videla.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - izločitev sodnika - seznanitev z izjavo osumljenca, dano policiji - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga
Uradni zaznamek o obvestilih, ki jih je osumljenec dal policiji, se je nahajal v spisu tudi, ko je bil opravljen prvi narok za glavno obravnavo, na katerem pa obsojenec in njegova zagovornica s sklicevanjem na to podlago nista zahtevala izločitev obravnavajoče sodnice. V poznejši fazi rednega postopka sta bila glede vložitve take zahteve prekludirana, zato obsojenec z zatrjevanjem te procesne kršitve ne more biti uspešen niti z zahtevo za varstvo zakonitosti.
Sodišče ni kršilo pravic obrambe, s tem ko je zavrnilo predlog za neposredno zaslišanje tujih državljanov, zasačenih v obsojenčevem tovornem vozilu. Navedenih oseb namreč ni bilo mogoče najti.
ukrep tržnega inšpektorja - reklamiranje tobaka in tobačnih izdelkov - dovoljene izjeme pri reklamiranju
Namen ZOUTI je zmanjševanje porabe tobačnih izdelkov in preprečevanje njihovih škodljivih vplivov za zdravje ljudi. Zato je treba dovoljene izjeme pri reklamiranju tobaka in tobačnih izdelkov razlagati restriktivno.
upravni spor - nedovoljena pritožba - pravni interes
Tožnik ne izkazuje pravnega interesa za pritožbo zoper sodbo upravnega sodišča, s katero je sodišče ugodilo njegovi tožbi in odločbo tožene stranke odpravilo ter ji zadevo vrnilo v ponoven postopek. Ker je tožnik s tožbo uspel in bo morala tožena stranka ponovno odločati o njegovi pritožbi, si tožnik svojega položaja ne more izboljšati.
dovoljenost revizije - nepravdni postopek - postopek za dodelitev stvari v solastnini - zavrženje revizije
Zakon za postopek za delitev stvari v solastnini revizije ne predvideva. Zato ta ni dovoljena zoper noben sklep, ki je bil izdan v takšnem postopku, razen izjeme po tretjem odstavku 384. člena ZPP.
ZPP člen 25, 25/2, 49, 191, 191/1-1.ZIZ člen 15, 100.
spor o pristojnosti - izvršilni postopek - krajevna pristojnost - prebivališče dolžnika - materialno sosporništvo
V primeru dveh dolžnikov, ki sta materialna sospornika, je v izvršbi zoper oba dolžnika krajevno pristojno sodišče, ki je pristojno za enega izmed njiju.
Določba 2. odstavka 26. člena KZ, da je neuspešno napeljevanje k storitvi kaznivega dejanja kaznivo, če se sme zanj izreči kazen treh let zapora ali hujša kazen, vključuje tudi neuspelo napeljevanje h kaznivim dejanjem, za katera se sme kot najvišja kazen izreči kazen zapora do treh let. Zato je kaznivo tudi neuspelo napeljevanje h kaznivemu dejanju po 1. odstavku 317. člena KZ.
NEPRAVDNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ
VS08970
ZIKS člen 145.ZDen člen 3, 3-20, 3-21. Odlok o prehodu sovražnikovega premoženja v državno last, o državnem upravljanju premoženja odsotnih oseb in o zasegi premoženja, ki so ga okupatorske oblasti prisilno odsvojile (Odlok AVNOJ 1945) člen 1, 1/1, 1/1-1, 1/1-2, 1/1-3. Zakon o prenosu sovražnikovega premoženja v državno last in o sekvestraciji premoženja odsotnih oseb (1946) člen 1, 1/1, 1/1-1, 1/1-2, 1/1-3, 1/2, 1/3. Zakon o konfiskaciji imovine in o izvrševanju konfiskacije (1945) člen 30, 30/1, 30/2, 30/4. Zakon o zaplembi premoženja in o izvrševanju zaplembe (1946) člen 5, 5/4.ZNP člen 37.
vrnitev zaplenjenega premoženja - zaplemba premoženja s kazensko sodbo - podržavljenje premoženja - osebe nemške narodnosti - prehod premoženja v državno last po zakonu - odločba komisije - odločba sodišča - vpis v zemljiško knjigo
Ni pravilna odločitev o utemeljenosti vrnitvenega zahtevka po ZIKS zgolj ob sklicevanju na kazensko sodbo, tedaj neurejene razmere in tedanjo zakonodajo, temveč je potrebna ugotovitev tiste pravne podlage, ki je v konkretnem primeru pomenila prehod premoženja v državno last.
ukrep inšpektorja za ceste - postavitev tabel brez dovoljenja organizacije za vzdrževanje cest
Pavšalno zatrjevanje tožeče stranke, da ji je bilo za postavitev spornih tabel izdano ustrezno dovoljenje, ki ni bilo izkazano s predložitvijo tega dovoljenja, ne more vplivati na drugačno odločitev o izreku inšpekcijskega ukrepa glede na določbe 2.
odstavka 47. člena ZJC, ki je veljal v času izdaje inšpekcijske odločbe.