stalno prebivališče - ugotavljanje dejanskega stalnega prebivališča
Pri ugotavljanju dejanskega stalnega prebivališča je bistveno zgolj to, kje posameznik dejansko stalno prebiva in pri tem ni bistvena okoliščina, ali tam prebiva po svoji volji.
dovoljenje za stalno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja - dejansko življenje v Republiki Sloveniji
Tožnica je bila z območja Republike Slovenije upravičeno odsotna le pet let, glede svoje nadaljnje odsotnosti pa ni izkazala ravnanj, ki bi kazala na to, da se je v času svoje odsotnosti poskušala vrniti v Republiko Slovenijo in nadaljevati z dejanskim življenjem v Republiki Sloveniji, zato je upravni organ pravilno zaključil, da tožnica ne izpolnjuje pogojev za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje po določbah ZUSDDD.
stalno prebivališče - ugotavljanje dejanskega stalnega prebivališča
Organ prve stopnje je dejansko stanje ugotovil na podlagi izjav številnih prič in na podlagi drugih dokazov, ki nedvomno kažejo, da tožnica že dalj časa ne prebiva na naslovu E. v Ljubljani, prav tako na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja tudi po presoji sodišča izhaja, da je naslov njenega stalnega prebivališča F. Tako ugotovljeno stanje sta v postopku potrdila tako tožnica kot njen sin, zmotno pa menita, da razlogi, ki jih tožnica v tožbi navaja in jih je navajala tekom postopka, lahko vplivajo na drugačno odločitev upravnega organa.
stalno prebivališče - ugotavljanje dejanskega stalnega prebivališča - stranski udeleženec
Četudi prijava stalnega prebivališča druge osebe na tožnikovem naslovu ne vpliva na njegovo lastninsko pravico in čeprav se ni ugotavljalo tožnikovo dejansko stalno prebivališče, pa so njegove pravne koristi vsekakor prizadete, če je na njegovem naslovu oziroma na nepremičnini, ki je v njegovi lasti, prijavljen nekdo, za katerega tožnik meni, da tam ne bi smel imeti prijavljenega svojega stalnega prebivališča. Lastnik nepremičnine je vsekakor zainteresiran za to, kateri stanovalci so prijavljeni na njegovem naslovu oziroma, kdo je prijavljen, da živi v njegovi nepremičnini, zato ni mogoče trditi, da tožnik nima pravnega interesa sodelovati v tem postopku.
dovoljenje za stalno prebivanje tujca - izbris iz registra stalnega prebivalstva - ugotovitvena odločba Ustavnega sodišča - dopolnilna odločba - ugotovitev stalnega prebivanja
Predmet spora je dopolnilna odločba, s katero je ugotovljeno, da se šteje, da je imel tožnik v RS dovoljenje za stalno prebivanje od 26. 2. 1992 do 23. 11. 1993 na naslovu A. Navedenih podatkov tožnik v tožbi ne izpodbija, poleg tega pa ne uveljavlja nobenega izmed tožbenih ugovorov v smislu določil 1., 2., 3. in 4. točke 1. odstavka 27. člena ZUS-1.
stalno prebivališče - ugotavljanje dejanskega stalnega prebivališča - stranka v postopku - stranski udeleženec
Upravni organ je začel postopek ugotavljanja dejanskega stalnega prebivališča po uradni dolžnosti na podlagi obvestila tožnic, da stranka z interesom ne prebiva več na tem naslovu. Že samo to dejstvo, na katero se sklicujeta tožnici, pa še ne pomeni, da se jima s tem tudi daje možnost sodelovanja v postopku kot stranskim udeležencem po določbi 43. člena ZUP.
stalno prebivališče - ugotavljanje dejanskega stalnega prebivališča
Ob nespornem dejstvu, da tožnica dejansko živi v B. že od 1.8.2008, in ob podatkih v upravnih spisih sodišče ni imelo podlage za dvom v pravilnost ugotovitve, da tožnica dejansko stalno prebiva v B. in da je to naselje središče njenih življenjskih interesov.
tujec - izbris iz registra stalnega prebivalstva - dovoljenje za stalno prebivanje
S postopanjem po 8. točki izreka odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-246/02 z dne 3.4.2003 se popravlja položaj osebam, ki so ga imele kot državljani drugih republik nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji, kar pomeni, da je poudarek na njihovem položaju kot državljanov teh drugih držav ob izbrisu oziroma ob izdaji dovoljenja za stalno prebivanje. (Kasnejša) pridobitev slovenskega državljanstva zato po presoji sodišča sama po sebi na izdajo dopolnilne odločbe ne vpliva, kolikor so sicer izpolnjeni pogoji iz 8. točke izreka citirane odločbe.
ZTuj-1 člen 65/3, 32, 32/1, 65, 65/3, 32, 32/1, 65. ZUP člen 214, 214/5, 214, 214/5. ZUS-1 člen 40, 40/3, 40, 40/3.
obrazložitev odločbe - dovoljenje za začasno prebivanje - odločanje po prostem preudarku
Ker pooblastilo za odločanje na podlagi prostega preudarka ne vsebuje hkrati tudi pooblastila za neupoštevanje postopkovnih pravil, po katerih mora tudi obrazložitev odločbe izdane po prostem preudarku vsebovati razloge, s katerimi je organ utemeljil, zakaj je v mejah pooblastila, ki mu ga daje predpis, odločil tako, kot je, navedeno po presoji sodišča pomeni, da tožena stranka s tem, ko svoje odločitve ni ustrezno obrazložila, ni ravnala po pravilih postopka, to pa je vplivalo na zakonitost oziroma pravilnost odločitve.
ZUP člen 87, 87/3, 87/4, 87, 87/3, 87/4. ZPPreb člen 7, 7/7, 3, 3/1, 3/1-3, 7, 7/7, 3, 3/1, 3/1-3.
vročitev
Upravni organ je v skladu s 7. odstavkom 7. člena ZPPreb začel postopek ugotovitve dejanskega stalnega prebivališča, si v ta namen pridobil ustrezne listine in povabil na zaslišanje priče, vabljena pa je bila tudi tožeča stranka. Vročitev vabila je bila opravljena v skladu z ZUP (3. in 4. odstavek 87. člena), zato so neutemeljeni očitki o kršenju tožnikove pravice udeleževati se ugotovitvenega postopka.
Citirana 8. točka ustavne odločbe tako obravnava dovoljenje za stalno prebivanje, izdano na podlagi ZUSDDD, s katerim se ugotavlja stalno prebivanje državljanov drugih republik nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji, in sicer na podlagi v ustavni odločbi izrecno navedenih predpisov, to je ZUSDDD ali ZTuj oziroma ZTuj-1. Tem osebam, ki so še tuji državljani, mora tožena stranka neposredno, na podlagi 8. točke ustavne odločbe po uradni dolžnosti izdati dopolnilne odločbe k že izdanim upravnim odločbam o dovolitvi stalnega bivanja v RS, s katerimi mora ugotoviti ali so v obdobju od 26. 2. 1992 dalje stalno prebivali v Republiki Sloveniji. Po presoji sodišča pa se 8. točka citirane odločbe Ustavnega sodišča RS ne nanaša na osebe, ki so pridobile državljanstvo po 19. členu ZDRS-Č, ker izrecno nalaga toženi stranki dopolnilne odločbe o ugotovitvi stalnega prebivanja v zvezi z dovoljenjem za stalno prebivanje, izdanim na podlagi ZUSDDD ali ZTuj oziroma ZTuj-1 in gre tako za dopolnilne odločbe k odločbam o dovolitvi stalnega prebivanja tujcem. Citirana 8. točka pa ne nalaga izdaje dopolnilnih odločb po uradni dolžnosti k odločbam o sprejemu v državljanstvo, ki so bile izdane na podlagi določil ZDRS oziroma 19. člena ZDRS-Č.
ZENO ne določa, koliko časa mora občan živeti na določenem naslovu, da se lahko šteje, da na tem naslovu dejansko živi v smislu določila 1. odstavka 3. člena ZENO. Pri tem je namen spremembe stalnega prebivališča ali naslova stanovanja lahko tudi izključno materialne ali kakšne druge specifične narave. Vrsta motiva za stalno prebivanje na določenem naslovu namreč ni zakonski element določila 1. odstavka 3. člena ZENO. Določba 4. odstavka 5. člena ZENO je samo v funkciji ažurnega vodenja evidenc o stanju, gibanju in nastanitvi občanov. ZENO torej ne izključuje možnosti, da občan takoj, ko ima namen stalno živeti in ima tudi dejansko možnost živeti na določenem naslovu, prijavi stalno prebivališče na tem naslovu oziroma spremeni naslov stanovanja. V primeru, ko občan želi staro stalno prebivališče zamenjati za novo stalno prebivališče oziroma v primeru spremembe naslova stanovanja, dejstvo, da ima stalno prebivališče oziroma naslov stanovanja še vedno prijavljen(o) na prvotnem naslovu v skladu z ZENO in da je na tem naslovu živel pred prijavo novega stalnega prebivališča oziroma naslova stanovanja, ne more biti razlog in dokaz za sklepanje, da niso podani pogoji za prijavo novega stalnega prebivališča oziroma za spremembo naslova stanovanja, ker občan dejansko ne živi na novem naslovu.
Namen ZENO ni, da se v postopkih po določilu 8. člena za stranke, v zvezi s katerimi teče upravni postopek po uradni dolžnosti, zagotovi evidenca stalnega prebivališča na tistem naslovu, kjer bi stranka rada prebivala, pa zaradi različnih civilnih sporov ne more. Namen ZENO je zgolj ta, da se tudi na podlagi določila 8. člena ZENO zagotovi evidenca o stanju, gibanju in o nastanitvi občanov. Zato po določilu 1. odstavka tega člena, če pristojni organ sumi, da občan stalno ne prebiva v naselju na naslovu, kjer je prijavil svoje prebivališče, uvede postopek za ugotovitev dejanskega stanja. In v tem postopku je pomembno samo, ali stranka prebiva na predmetnem naslovu ali ne.