stalno prebivališče - ugotavljanje dejanskega stalnega prebivališča - vpliv odločbe na druga pravna razmerja
Pri ugotavljanju dejanskega stalnega prebivališča je bistveno to, kje posameznik dejansko stalno prebiva, ni pa bistvena okoliščina, ali tam prebiva po svoji volji, oziroma iz kakšnih razlogov se je odselil. Gre za ugotovitveno odločbo, ki pomeni zgolj registracijo obstoječega stanja in za posameznika ne more imeti nobenih posledic v smislu spremembe lastništva ali podobnega. Sprememba stalnega prebivališča tožnice tudi nima nobene povezave s tem, da po ZDen najemnega razmerja zoper voljo najemojemalca ni mogoče odpovedati, dokler najemodajalec najemojemalcu ne povrne vlaganj, s katerimi je bila povečana vrednost nepremičnine. Sprememba stalnega prebivališča namreč v tem primeru ni povezana z veljavnostjo najemne pogodbe.
stalno prebivališče - ugotavljanje dejanskega stalnega prebivališča
Pri ugotavljanju dejanskega stalnega prebivališča je bistveno to, kje posameznik dejansko stalno prebiva, ni pa bistvena okoliščina, ali tam prebiva po svoji volji. Sprememba stalnega prebivališča in s tem izpodbijana odločba ne vplivata na morebitna nerešena premoženjska razmerja tožnika z njegovo bivšo partnerko, ki se rešujejo v drugem sodnem postopku.
stalno prebivališče - dejansko stalno prebivališče
Pri ugotavljanju dejanskega stalnega prebivališča je bistveno to, kje posameznik dejansko stalno prebiva, in ne okoliščina, ali tam prebiva po svoji volji.
dovoljenje za stalno prebivanje tujca - pogoji za izdajo dovoljenja - dejansko življenje v Republiki Sloveniji
Osebam, ki so imele prijavljeno stalno prebivališče se je pravni položaj z izbrisom spremenil iz urejenega v neurejen, osebam, ki svojega položaja glede stalnega prebivanja niso imele urejenega, pa se ta 26. 2. 1992 tudi ni mogel spremeniti.
ZUP člen 2, 129, 129/1, 129/1-1. ZPPreb člen 7, 7/4.
prijava prebivališča - upravna zadeva - upravni postopek - udeležba lastnika nepremičnine v postopku prijave prebivališča
Stališče upravnih organov, da prijava prebivališča ni upravna zadeva in da se v tej zadevi ne vodi upravni postopek, ni pravilno.
Lastnik nepremičnine je vsekakor zainteresiran za to, kateri stanovalci so prijavljeni na njegovem naslovu oziroma kdo je prijavljen, da živi v njegovi nepremičnini, zato ni mogoče trditi, da nima pravega interesa sodelovati v tem postopku.
stalno prebivališče - ugotavljanje dejanskega stalnega prebivališča
Tožnik je po opravljenem zaslišanju navedel, da stalno prebiva na naslovu B., da iz navedenega naslova odhaja na delo, v trgovino, k zdravniku, skratka, da s tega naslova opravlja življenjske aktivnosti. Na tem naslovu je tudi solastnik hiše. Navedbe tožnika je potrdil tudi njegov sin, ki na naslovu B. v Ljubljani tudi prebiva. Glede na tako ugotovljeno dejansko stanje je odločitev prvostopnega organa pravilna in zakonita.
prijava prebivališča - stalno prebivališče - pravica prebivanja na naslovu novega stalnega prebivališča - dokazila
Stalno prebivališče in spremembo stalnega prebivališča mora posameznik prijaviti pristojnemu organu, kadar se v nekem naselju stalno naseli ali spremeni naslov stanovanja, odjaviti pa v primeru, kadar se stalno odseli z območja Republike Slovenije.
Tožnik ni predložil dokaza, da ima pravico do prebivanja na naslovu, ki ga prijavlja.
ZUP člen 125, 125/1. Odlok o dodeljevanju individualnih nadomestil na območju omejene rabe prostora zaradi jedrskih objektov v Občini Krško člen 2, 2/3, 6, 6/1, 7, 7/1.
nadomestilo zaradi omejene rabe prostora - prenehanje pravice do nadomestila - poseg v pravnomočno priznano pravico
V predloženih upravnih spisih odločbe o priznanju tožnikove pravice do nadomestila sicer ni, vendar pa med strankama ni sporno, da je v letu 2011 prejel nadomestilo, kar pomeni, da mu je bila pravica priznana. Zato je nepravilno ravnanje organa, ki je v izpodbijani odločbi tudi za leto 2012 ponovno preverjal tožnikovo upravičenje do nadomestila, saj bi moral po uradni dolžnosti preverjati le nastop okoliščin, zaradi katerih preneha pravica do nadomestila.
stalno prebivališče - ugotavljanje dejanskega stalnega prebivališča
Tožeča stranka dejansko živi na naslovu B., zato je neutemeljen njen ugovor, da bi se moralo njeno stalno prebivališče določiti na naslovu A., kjer si želi bivati. Trenutno namreč z želenim krajem stalnega prebivališča ne izkazuje obstoja tesne in trajne povezave .
stalno prebivališče - ugotavljanje dejanskega stalnega prebivališča
Tožnik sam priznava (v pritožbi in v tožbi), da ne prebiva na naslovu D., Grosuplje, kar se ujema z izjavami prič, ki jih je pridobil organ v postopku. Odločanje upravnega organa na podlagi 8. člena ZPPreb, katerega namen je zgolj vodenje registra stalnega prebivalstva, nikakor ne more vplivati na voljo tožnika, kje si želi bivati, ki ostaja avtonomna, je pa očitno v tej zadevi odvisna od dejavnikov, na katere upravni organi ali sodišče ne morejo vplivati, ker to ni v njihovi pristojnosti. Upravni organ je pravilno ugotovil, da tožnik dejansko prebiva na naslovu B., Ljubljana, kar se z vidika vodenja registra stalnega prebivalstva tudi ujema z dejstvi ugotovljenimi v postopku.
stalno prebivališče - ugotavljanje dejanskega stalnega prebivališče - prijava začasnega prebivališča - pravica prebivanja na naslovu novega stalnega prebivališča
Upravni organ je v postopku ugotavljanja dejanskega stalnega prebivališča ugotovil, da ima tožnica na naslovu C. od 24. 6. 2011 prijavljeno začasno prebivališče. Organ je navedeno dejstvo v odločbo le povzel, do njega pa se ni opredelil, niti ni ugotavljal ali in kako prijava začasnega prebivališča vpliva na postopek ugotavljanja dejanskega stalnega prebivališča. Prav tako organ pred izdajo izpodbijane odločbe ni ugotavljal, ali ima tožnica pravico do prebivanja na naslovu, ki ji ga je organ določil kot stalno prebivališče. Zakon namreč izrecno zahteva, da mora posameznik ob prijavi stalnega prebivališča in prijavi spremembe naslova stanovanja predložiti dokazilo, da ima pravico do prebivanja na naslovu, ki ga prijavlja. Priložiti ga mora tako prijavi stalnega kot tudi prijavi začasnega prebivališča.
ZUP člen 7, 128, 130. ZDRS člen 39. ZTuj-2 člen 41.
tujec - pogoji za izdajo dovoljenja za prebivanje - pogoji za pridobitev državljanstva - načelo varstva pravic strank - zahteva stranke
Pristojni organ sme v stvareh, v katerih je po zakonu ali naravi stvari za začetek upravnega postopka potrebna zahteva stranke, začeti in voditi postopek, le če je taka zahteva podana. Upravi organ je v postopku, ki se lahko začne le na zahtevo stranke, vezan na zahtevek stranke po vsebini, po temelju in po obsegu, stranka pa ima možnost, da do odločbe na prvi stopnji postavljeni zahtevek spremeni ali dopolni. Tožniki in njihov pooblaščenec so pravni laiki, ki očitno ne razumejo pomena dejanj, ki bi jih lahko opravil v postopku, prav tako pa ne vedo, kakšne pravice jih gredo in kakšne zahtevke lahko postavijo v upravnem postopku. Organ je tako, v skladu z načelom varstva pravic strank večkrat pojasnil možne podlage za vpis v register prebivalstva in jim tudi pojasnil postopek po katerih lahko pride do vpisa v navedeni register.
Tožniki niso imeli republiškega državljanstva in tako niso mogli ne pridobiti ne izgubiti slovenskega državljanstva. Tožniki tudi ne morejo avtomatično slediti očetu tako glede državljanstva kot tudi prijave stalnega prebivališča.
stalno prebivališče - ugotavljanje dejanskega prebivališča - začetek postopka po uradni dolžnosti - ugotavljanje namena prebivanja v določenem kraju - prosta presoja dokazov
Prebivališče oziroma stalno prebivališče je naselje, kjer se posameznik naseli z „namenom“, da v njem prebiva; gre za naselje, kjer posameznik dejansko prebiva in je to naselje središče njegovih življenjskih interesov. Ker je treba torej v tovrstnih postopkih ugotavljati „interes“ in „namen“ posameznika, je hkrati treba tudi (zlasti v primerih, ko v zvezi z določeno nepremičnino potekajo spori med več osebami v civilnem oziroma drugih postopkih), s popolno zanesljivostjo ugotoviti voljo posameznika in mu dati možnost, da to voljo (in druge relevantne okoliščine) dokazuje. V konkretnem primeru pa prvostopenjski organ vseh dejstev, navedenih v izpovedbi tožnika glede izkazovanja njegovega „interesa“ in „namena“, ki jih je jasno opredeljeno in argumentirano navedel, ko je bil na zapisnik ustno zaslišan kot stranka, podkrepil pa jih je tudi z listinami, sploh ni vključil v dokazno oceno.
stalno prebivališče - ugotavljanje dejanskega prebivališča - začetek postopka po uradni dolžnosti - načelo zaslišanja stranke - prosta presoja dokazov
V konkretnem primeru pristojni organ ni sam „podvomil“, da tožniki stalno ne prebivajo v naselju oziroma na naslovu, kjer imajo prijavljeno stalno prebivališče, ampak je bil „obveščen“ s strani prijavitelja (Center za socialno delo), da tožniki tam ne prebivajo stalno. V obeh primerih je sicer legitimen javni interes za začetek postopka podan, kajti v javnem interesu je, da register stalnega prebivalstva v čim večji meri odraža dejansko stanje, kar nedvomno pomembno prispeva k redu in varnosti v širšem pomenu besede (34. člen URS). V konkretnem primeru pa niti prvostopenjski organ niti tožena stranka nista ugotovila kakšnih posebnih elementov javnega interesa za poseg v ustavno pravico tožnikov do svobodne izbire prebivališča (32. člen URS), saj nista ugotovila, da bi prijava stalnega prebivališča tožnikov posegala v pravico prijavitelja ali koga drugega, ki je vpleten v zadevo, do izbire prebivališča ali varstva zasebnosti na spornem naslovu.
stalno prebivališče - ugotavljanje dejanskega prebivališča - nezmožnost prebivanja na naslovu stalnega prebivališča zaradi ravnanja lastnika stanovanja
Med strankama ni sporno, da tožnik od 19. 7. 2005 dalje ne prebiva več v zadevnem stanovanju na naslovu X., v katerem prebiva od tedaj sedanji lastnik, ki je sin prejšnjega lastnika. Prav tako med strankama ni sporno, da tožnik prebiva na naslovu Y., na podlagi najemne pogodbe (sklenjene z lastnico navedenega stanovanja), ki jo je med trajanjem postopka upravnemu organu predložil sam tožnik. Sodišče zato kot neutemeljen in protispisen zavrača tožbeni očitek, da upravni organ ni ugotavljal obstoja pogojev za njegovo stalno prebivališče na naslovu Y. kar se tiče danega soglasja (oziroma volje) lastnikov nepremičnine na navedenem naslovu v smislu 3. točke 3. člena ZPPreb. Pač pa med strankama niti ni sporno, da tožnik nima soglasja lastnikov zadevnega stanovanja na naslovu X., kar je, med drugim, razvidno iz pravnomočnih sodnih odločb, ki jih je med trajanjem upravnega postopka predložil prijavitelj.
stalno prebivališče - ugotavljanje dejanskega stalnega prebivališča
ZPPreb temelji na ustavno zagotovljeni pravici do svobodne izbire prebivališča, vendar pa posamezniku nalaga prijavno – odjavo dolžnost (6. člen), in iz nje izhajajočo obveznost prijave stalnega prebivališča na naslovu, kjer posameznik dejansko stalno prebiva.
stalno prebivališče - postopek prijave stalnega prebivališča
Ob upoštevanju določb 3., 6. in 7. člena ZPPreb, podatkov v upravnih spisih in izpodbijane odločbe, je prvostopenjski upravni organ pravilno in popolno ugotovil dejansko stanje. Iz vseh zbranih izjav prič in podatkov nesporno izhaja, da tožeča stranka ne biva na naslovu V.1, kjer želi ponovno prijaviti stalno prebivališče.
ZPPreb člen 8, 8/1. ZUP člen 126, 138. URS člen 32.
stalno prebivališče - ugotavljanje dejanskega stalnega prebivališča - omejitev pravice do izbire prebivališča - začetek postopka po uradni dolžnosti - načelo zaslišanja stranke
Pri odločanju o tem, kje posameznik ne prebiva in kje prebiva na podlagi ZPPreb gre za odločanje o ustavni pravici, po kateri ima vsakdo pravico, da si izbira prebivališče kar z bistveno zmanjšanimi omejitvami velja za državljane Republike Slovenije kot za tujce. Omejitev pravice do izbire prebivališča je dopustno omejiti zaradi zavarovanja javnega reda, če je to v skladu z načelom sorazmernosti, kar je treba presojati v vsakem posamičnem primeru glede na konkretne okoliščine.
Po uradni dolžnosti je organ zavezan uvesti postopek za ugotavljanje dejanskega stalnega prebivališča le, če dobi zahtevo samoupravne lokalne skupnosti na območju katere je posameznik prijavil stalno prebivališče, ali na območju katere dejansko živi. Po uradni dolžnosti je sicer dopustno začeti postopek tudi v okoliščinah po 1. odstavku 8. člena ZPPreb, ki je tudi pravna podlaga za konkretno odločanje v tem primeru. Vendar mora biti vodenje postopkov po tem členu, če pobudo in določene dokaze, ki bi lahko bili relevantni v sporu, pristojnemu organu predložijo tretje osebe, ki so v sporih s posameznikom, katerega stalno prebivališče se ugotavlja, še z večjo pozornostjo podrejeno ustavnopravnim standardom posega v ustavno pravico in na to vezana pravila udeleženke v postopku po ZUP.
upravni spor - pravni interes za tožbo - prijava začasnega prebivališča - potrdilo o vloženi prošnji za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje - pravni interes za tožbo - zavrženje tožbe
O tožnikovi prijavi začasnega prebivališča s strani tožene stranke je bilo že odločeno, navedeno potrdilo o vloženi prošnji za izdajo oz. podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje za družinskega člana državljana države članice Evropskega gospodarskega prostora ali slovenskega državljana pa velja kot dovoljenje za začasno prebivanje do dokončne odločitve o prošnji. Iz navedenih razlogov tožnik ne izkazuje pravnega interesa glede zatrjevanega nesprejema prijave začasnega prebivališča.
dovoljenje za stalno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja - dejansko življenje v Republiki Sloveniji
Tožnik v postopku ni izkazal, da je v času po 5.8.1997, ko mu je prenehalo dovoljenje za začasno prebivanje, pa do leta 2006, ko naj bi se nastanil na naslovu, na katerem je v letu 2007 tudi prijavil začasno prebivanje, dejansko živel v Republiki Sloveniji.