ZKP člen 433. Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 2.
zahteva za varstvo zakonitosti - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev - nedovoljeni prestop čez državno mejo
Nedovoljen prestop državne meje sam po sebi v letu 1949 ni bil predviden ne kot kaznivo dejanje, ne kot prekršek, bistveni element kaznivega dejanja iz 2. člena ZKLD pa je bil namen storilca, da pobegne zato, da se priključi pobeglim izdajalcem in deluje za nasilno zrušitev družbene ureditve FLRJ. Sodišče ni sprejelo zagovorov obtožencev, zakaj so poskusili pobegniti, ampak je enostavno štelo za dokazano, da so poskusili pobegniti zato, da bi se vključili v tabor tistih, ki jim je bil edini cilj delovanje proti FLRJ v smislu 2. člena ZKLD, za kar pa v dokaznem gradivu ni nobene podlage, zato je nastal precejšen dvom o resničnosti tega odločilnega dejstva.
Zakon o zatiranju nedovoljene trgovine, nedovoljene špekulacije in gospodarske sabotaže člen 1, 1-1, 2, 2-12.
zahteva za varstvo zakonitosti - kršitev materialnega zakona
Samo navajanje zakonskih znakov kaznivega dejanja brez opisa konkretnega ravnanja, na katera bi se ti znaki lahko navezovali ni vsebovalo vseh znakov očitanega kaznivega dejanja po čl. 1 t. 1 in čl. 2 točka 12 ZTŠS in zato ni bilo kaznivo dejanje.
Zakon o zatiranju nedovoljene trgovine, nedovoljene špekulacije in gospodarske sabotaže, člen 5, 5/2, 5/2-15. KZ (1929) člen 334/1.
zahteva za varstvo zakonitosti - kršitev materialnega zakona - goljufija (prevara)
Ni šlo za kaznivo dejanje prevare po 1. odstavku 334. člena KZ/1929, saj je bilo sodišče pred izdajo sklepa o ugotovitvi lastništva dolžno po uradni dolžnosti ugotavljati, ali je stranka, to je obdolženec, v resnici lastnik premoženja, glede katerega uveljavlja lastninsko pravico.
Obsojenec je zgolj uveljavljal lastništvo tovarne, zato ni šlo za nikakršno podobnost z dejanji iz 1. do 14. točke 2. odstavka 5. člena ZTSŠ, v katerih so bila inkriminirana dejanja, ki so bila naperjena zoper gospodarsko ureditev države.
Zakon o prekrških zoper javni red in mir (Ur. l. LRS št. 16/49) člen 2. ZPR člen 216, 221, 221/1, 167, 167/1.
zahteva za varstvo zakonitosti - kršitev materialnega zakona
Zgolj namen ilegalno pobegniti v inozemstvo, ne da bi storilec podvzel kakršnokoli izvršitveno dejanje, nima znakov prekrška po 2. členu zakona o prekrških zoper javni red in mir.
zahteva za varstvo zakonitosti - kršitev materialnega zakona - prekršek zoper javni red in mir
Podana je kršitev materialnega zakona po 1. točki 187. člena zakona o prekrških, ker v odločbi ni opisano konkretno dejanje, ki bi se po zakonu štelo za prekršek.
ZKP člen 365. Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (1946) člen 3, 3-3, 3-4.
zahteva za varstvo zakonitosti - kršitev kazenskega zakona
Isto ravnanje obsojencev v zvezi s članstvom v slovenski legiji ne more biti opredeljeno kot kaznivo dejanje po 3. in po 4. točki 3. člena ZKND, ker je stek med tema oblikama izključen, saj dejanja po 4. točki 3. člena ZKND pomenijo le predhodno stopnjo uresničenja dejanj iz 3. točke in bi se lahko tako uporabljala le subsidiarno. Sama vključitev obsojencev v slovensko legijo še ni bila zadostna podlaga za pravno opredelitev, da so bili obsojenci tudi funkcionarji terorističnega aparata in funkcionarji v okupatorjevih formacijah ali uslužbenci v zaporih in koncentracijskih taboriščih.
ZKP člen 416, 421. Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo člen 3, 3/1-13.
zahteva za varstvo zakonitosti - kršitev kazenskega zakona - stek
1. Po določbi 416. člena ZKP (v zvezi s 1. odstavkom 4. člena ustavnega zakona Republike Slovenije, Uradni list RS št. 1/91-I) se pravnomočna sodba more izpodbijati z zahtevo za varstvo zakonitosti le glede vprašanja, ali je prekršen zakon, ne pa tudi glede vprašanja, ali je bilo dejansko stanje zmotno in nepopolno ugotovljeno. Senat vrhovnega sodišča je zaradi tega ob preizkusu vložene zahteve pač moral izhajati iz stališča, da dejansko stanje v danem primeru ni sporno.
2. Če pa bi šlo za to, da tudi dejansko stanje ni pravilno ugotovljeno, pa bi se pravnomočna sodba morala izpodbijati z drugačnimi pravnimi sredstvi po upravičenih osebah, ki jih navaja zakon.
3. Kaznivo dejanje iz 3. člena ZKND je v tem zakonu določeno v 13. točkah, od katerih vsaka pozna še več alternativnih oblik. V takem primeru, ko se za isto ravnanje uporabijo različne alternativno opisane oblike kaznivega dejanja, je treba šteti, da gre samo za eno kaznivo dejanje, ne pa za stek več kaznivih dejanj.
Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo člen 3, 3-8, 3-10, 3-14.ZKP člen 422, 422/1, 423, 423/1, 365, 365-4.
zahteva za varstvo zakonitosti - kršitev kazenskega zakona - napačna pravna opredelitev
1. Kaznivo dejanje po 8. točki 3. člena zakona o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) je bilo opredeljeno kot pripravljalno dejanje h kaznivim dejanjem zoper ljudstvo in državo v tem zakonu; zato bi morala v konkretnem primeru biti opredeljena kakšna konkretna dejanja iz 2. člena ZKLD je imelo organizirano društvo za cilj. Ker tega v izreku ni, saj je sodišče v bistvu le povzelo zakonski tekst, gre v konkretnem primeru za kaznivo dejanje po 14. točki 3. člena ZKLD, v katerem je inkriminiran kakršenkoli način podpiranja oseb, ki so pobegnile pred oblastjo, dajanje zavetišča in delanje drugih uslug.
2. Za obstoj kaznivega dejanja po 10. točki 3. člena ZKLD je potrebna posebna stopnja zaupnosti, torej posebno varovana vojaška ali državna tajnost.
Zakon o kaznivih dejanjih zoper narod in državo (1945) člen 3, 3-3, 3/4-3.
zahteva za varstvo zakonitosti - kazniva dejanja zoper narod in državo - razžalitev - amnestija
1. Pod organiziranjem, ki pomeni izvršitveno dejanje po 4. točki 3. člena ZKND, je treba razumeti vsako organizacijsko dejavnost, ki je bila usmerjena na formiranje oboroženih enot, ki so podrejene nekemu vodstvu.
2. Dejanja obtoženca, da je oškodovanko udaril, ker je izjavila, da je bil njen brat ustreljen na zahtevo obtoženca in da je pretepel še drugo oškodovanko in ji rekel, da bo spravil v kraj njenega očeta, ni moč kvalificirati kot kaznivi dejanji po zakonu o kaznivih dejanjih zoper narod in državo, ampak po splošnih načelih kazenskega prava, torej le za kazniva dejanja zoper čast, ki pa so se preganjala na zasebno tožbo.
3. Ravnanje obsojenca, da je kot član Be-ga ovadil dve osebi, kar je bilo opredeljeno kot kaznivo dejanje po 3. točki 3. člena ZKND ni bilo izvzeto od amnestije po 3. točki ukaza o splošni amnestiji in pomilostitvi (Ur. l. DFJ, št. 56/45), dejanje, da je sodeloval pri aretaciji družine x.y., in pri nameravani aretaciji druge osebe naslednjega dne, kar je bilo opredeljeno po 3. točki 3. člena ZKND, pa je šteti med dejanja, ki so podobna tistim, ki so določena v 2. točki 2. člena ukaza o splošni amnestiji in pomilostitvi in torej tudi ni bilo izvzeto z amnestijo.
Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo člen 4, 4-3.ZKP člen 364, 364/1-11.
zahteva za varstvo zakonitosti - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi sodbe v nasprotju z izrekom sodbe
Navajanje v razlogih sodbe o obtožencu je moč razumeti samo tako, da sodišče po oceni izvedenih dokazov obtožencu ne pripisuje sposobnosti za izvrševanje tistih dejanj, ki mu jih je očitala obtožnica. Ker pa je bil obtoženec kljub temu spoznan za krivega takega kaznivega dejanja, obstoji v tem v pisni sodbi nasprotje.
ZKP člen 416, 422, 422/1, 420, 420/2. Uredba o vojaških sodiščih člen 13, 14.
zahteva za varstvo zakonitosti - kršitev kazenskega zakona - beneficium cohaesionis - članstvo v Kulturbundu - gospodarska kolaboracija z okupatorjem
1. Sam vstop v veleizdajniško organizacijo (Kulturbund) brez kakršnekoli druge aktivnosti ni kaznivo dejanje po 13. členu uredbe o vojaških sodiščih.
2. Po 14. členu uredbe o vojaških sodiščih je bila kazniva tudi gospodarska kolaboracija, zato je obsojenec s tem, da je za okupatorja opravljal gradbena dela, ki so imela gospodarski in vojaški pomen zanj, kar je natančno opisano v obrazložitvi sodbe, storil to kaznivo dejanje.