Ustava FLRJ (1946) člen 27. Kazenski zakonik (1951) člen 118, 118/1.
kaznivo dejanje sovražne propagande
Za pojem propagande je konstitutivnega pomena, da gre za vplivanje ali poskus vplivanja na določen krog ali čim večjo skupino ljudi, pojem propagande vključuje tudi načrtno oz. sistematično ravnanje.
Kritiziranje družbenih razmer v takšnih (osebnih) pogovorih, četudi ni utemeljeno, ne more predstavljati propagande, kot se zahteva za obstoj kaznivega dejanja po 118.čl. KZ-51. Tudi po takrat veljavni ustavi (27.čl. Ustave FLRJ iz leta 1946) je bila državljanom zajamčena svoboda govora, ki vključuje tudi pravico izražanja kritičnega osebnega mnenja o družbenih razmerah in nosilcih oblasti.
Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 3, 3/14.
kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo - pomoč storilcu po storitvi kaznivega dejanja
V ravnanju obs. B.R., opisanem v izreku pravnomočne sodbe, niso podani znaki kaznivega dejanja po 14.tč. 3.čl. ZKLD, saj ni konkretizirano, da naj bi ilegalec, ki mu je obsojenec služil za zvezo, pobegnil pred oblastmi, niti da naj bi bil cilj tega neznanega ilegalca dejanje, opisano v 2.čl. ZKLD.
Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 3, 3-1, 4-7, 9, 9/1, 9/2.
kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo - pomoč pri organiziranju oborožene tolpe za izvrševanje kaznivih dejanj iz 2.čl. ZKLD - nasilna zrušitev organov državne oblasti
Dogovarjanje glede bojkota volitev v partijski komite oz. dogovarjanje za agitacijo, da se izvolijo v partijski komite somišljeniki, ki "sledijo obrekovalni kampanji resolucije Informbiroja", ni pomenilo pomoči pri organiziranju oborožene tolpe, ki je imela cilj izvrševati dejanja iz 2.čl. ZKLD.
Širjenje obrekovanj - torej neresničnih trditev še ne pomeni pozivanja na nasilno rušenje državne ureditve.
Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 3, 3-4, 3-6, 3-11.ZKP člen 427.
zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo - časovna veljavnost zakona - retroaktivnost - kaznivost pripravljalnega dejanja - kaznivost poskusa - zahteva za varstvo zakonitosti - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Pri Zakonu o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo ima retroaktivnost svoj legitimni temelj v tem, da so se v času druge svetovne vojne pojavili delikti, ki si jih prejšnji zakonodajalci niso mogli niti zamisliti, kaj šele predvideti. Iz teh razlogov je treba priznati kot dopusten in legitimen odstop od načela prepovedi retroaktivnosti veljave kazenskih zakonov tudi pri ZKLD.
I.P. so se očitala kazniva dejanja zoper narod in državo, pri takšnih kaznivih dejanjih je bilo takrat kot pri današnjih kaznivih dejanjih zoper varnost Republike Slovenije in njeno ustavno ureditev kaznivo lahko ob določenih pogojih tudi že pripravljalno dejanje ali poskus. To pomeni, da pri takšnih dejanjih za obstoj kaznivega dejanja ni potrebno, da delovanje storilca rezultira s konkretno posledico, biti pa mora vanj usmerjeno.
Zgolj nagovarjanje ljudi za vstop v domobranstvo, ne da bi storilcu pri tem šlo za protidržavne ali protidomovinske cilje po navedenih zakonskih določbah (4., 6. in 11.tč. 3.čl. ZKLD), ne more biti kaznivo.
Zakon o kaznivih dejanjih zoper narod in državo (ZKND 1945) člen 3, 3-3, 3-4, 3-6, 3-7.
kazniva dejanja zoper narod in državo - vojni zločin - pripadnik domobrancev - pripadnik MVAC - organiziranje tolpe za izvrševanje kaznivih dejanj iz 2.čl. ZKND
Obs. M.S. se očita pobeg na Koroško in skrivanje po vrnitvi. V tem opisu niso podani znaki kaznivega dejanja po 7.tč. 3.čl. ZKND, saj to dejanje stori tisti, "kdor organizira oborožen upor ali v njem sodeluje ali organizira oborožene tolpe ali njihov vpad na ozemlje države z namenom vršiti kako dejanje iz 2.čl. tega zakona, ali kdor zapusti kraj svojega bivališča in vstopi v skupino, oboroženo ali organizirano za taka dejanja.
Zakon o varstvu splošnega ljudskega premoženja in premoženja pod upravo države (ZVLP) člen 8.ZKP člen 372, 372-1, 372-4, 420, 420/2.
kazniva dejanja zoper splošno ljudsko premoženje in premoženje pod upravo države - tatvina - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Storilec tega kaznivega dejanja (po 8.čl. Zakona o varstvu splošnega ljudskega premoženja in premoženja pod upravo države) ni bil samo tisti, ki je ukradel takšno premoženje, temveč tudi tisti, ki ga je neupravičeno koristil (neupravičena raba).
Zagovornik s tem, ko trdi, da obsojenec ni imel namena prilastitve pisalnega stroja in da dejanja ni storil na vlomen način, ne uveljavlja kršitve kazenskega zakona, temveč zmotno ugotovitev dejanskega stanja, kar pa se z zahtevo za varstvo zakonitosti ne more uveljavljati (2.odst.420.čl. ZKP).
Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 2, 3, 3-4, 3-7.ZKP člen 427.
kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo - prepovedan prehod čez državno mejo - zahteva za varstvo zakonitosti - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Kaznivo dejanje po 4.tč. 3.čl. ZKLD se je lahko storilo le s prostovoljnim vstopom v vojaško formacijo, ki je pomagala okupatorju.
Zgolj dejstvo, da je obs. I.P. ilegalno in oborožen prihajal iz Avstrije v Jugoslavijo ter druge spravljal čez mejo, pa do sprejetja kazenskega zakonika iz leta 1951 ni bilo določeno kot kaznivo dejanje.
Na podlagi 559.čl. ZKP je bilo mogoče vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti najkasneje do 31.12.1996. Ker je zagovornik obs. F.G. vložil zahtevo za varstvo zakonitosti priporočeno po pošti šele 12.11.1998, jo je vrhovno sodišče kot prepozno zavrglo.
V 559.čl. ZKP je določeno, da smejo obs., zagovornik in osebe iz 2.odst. 367.čl. tega zakona vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti zoper sodno odločbo, ki je postala pravnomočna pred uveljavitvijo tega zakona, in zoper sodni postopek, ki je tekel pred tako pravnomočno odločbo, v roku dveh let po uveljavitvi tega zakona, ki je začel veljati 1.1.1995. Ker je zagovornik obs. Š.A. vložil zahtevo šele 12.11.1998, jo je vrhovno sodišče kot prepozno zavrglo.
Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 2, 2/1, 3, 3-8, 3-14, 8, 8/1. Zakon o kazenskem postopku (1948) člen 264, 264/1-4. Kazenski zakonik Kraljevine Jugoslavije (1929) člen 141.ZKP člen 371, 371/1-11.
kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo - pomoč storilcu po storitvi kaznivem dejanju - uporaba določb Kazenskega zakonika Kraljevine Jugoslavije kot pravnih pravil
Kaznivo dejanje po 8.tč. 3.čl. oz. po 14.tč. 3.čl. ZKLD je bilo storjeno, če je bila oseba, kateri je bila nudena pomoč, storilec kaznivih dejanj zoper ljudstvo in državo. Pomoč storilcem drugih, torej nepolitičnih kaznivih dejanj, pa je lahko pomenila kaznivo dejanje po par. 141 Kazenskega zakonika Kraljevine Jugoslavije (iz leta 1929), katerega pravna pravila so se uporabljala v času sojenja.
kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo - varstvo splošnega ljudskega premoženja in premoženja pod upravo države - poprava krivic
Revizijski postopek, ki je predpisan v ZPKri in obnova postopka po določbah ZKP sta dva različna postopka, zato se vložnica zahteve za varstvo zakonitosti v njej ne more sklicevati na uporabo določb ZKPri, če je zahteva vložena zoper sklep o zavrnitvi predloga za obnovo postopka.
Zakon o kaznivih dejanjih zoper narod in državo (ZKND) člen 3, 3-3. Zakon o kaznovanju zločinov in prestopkov zoper slovensko narodno čast člen 2.ZKP člen 420, 420/2, 427.
kazniva dejanja zoper narod in državo - zločini in prestopki zoper slovensko narodno čast - zahteva za varstvo zakonitosti - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Z navedbami, da je bil proces zoper obsojenko zmontiran, da je sodišče opravilo hiter in kratek postopek, v katerem je zaslišalo le dve priči in na podlagi njunih neverodostojnih izpovedi spoznalo obsojenko za krivo, ne da bi njuni izpovedbi preverilo z zaslišanjem ključne priče I.K., vložnica uveljavlja razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zaradi katerega pa ni mogoče vložiti zahteve za varstvo zakonitosti.
Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 2, 3, 3-8.
kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo - članstvo v društvu za izvrševanje kaznivih dejanj iz 2.čl. ZKLD - prepovedan prehod čez državno mejo
Glede ciljev oborožene skupine je navedeno, da je "upadla na ozemlje FLRJ v cilju, da pripelje iz naše države v STO nekega inženirja F.P. iz Z. in še neko neugotovljeno žensko z R.". Tako opredeljeni cilji skupine pa ne ustrezajo ciljem iz 2.čl. ZKLD, ne fašističnim ciljem v smislu 8.tč. 3.čl. ZKLD.
Zakon o kaznivih dejanjih zoper narod in državo (ZKND 1945) člen 3, 3-3.
kazniva dejanja zoper narod in državo - ovajanje - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga
Zmotno je stališče pritožbenega sodišča, da bi obsojenka uresničila znake kaznivega dejanja po 3.tč. 3.čl. ZKND tudi z obremenilnimi izpovedbami kot priča in ne le z ovadbo.
Zavrnitev dokaznega predloga, čeprav s pravno zmotnimi razlogi, ni kršitev kazenskega zakona v vprašanju, ali ima dejanje obsojenke vse znake kaznivega dejanja iz 3.tč. 3.čl. ZKND.
Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 3, 3/8.
kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo - članstvo v društvu za izvrševanje kaznivih dejanj iz 2.čl. ZKLD - pripravljalno dejanje - prepovedan prehod čez državno mejo
Očitek, da je obsojenka nameravala postati članica organizacije, ki je delovala v Avstriji in ki je imela za cilj z nasiljem zrušiti obstoječo državno in družbeno ureditev v FLRJ, je konkretiziran le s potjo obsojenke na P., kjer naj bi se sestala z osebo, ki bi jo morala prepeljati preko državne meje. Konkretno ravnanje, ki se lahko očita obsojenki, je tako le, da se je pripravljala na ilegalen prehod preko državne meje, kar pa v času sojenja (1947) ni bilo inkriminirano niti kot dokončano kaznivo dejanje.
Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 3, 3-8. Kazenski zakonik Kraljevine Jugoslavije (1929) člen 138, 138/1.
kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo - organiziranje društva za izvrševanje kaznivih dejanj iz 2.čl. ZKLD - uporaba določb Kazenskega zakonika Kraljevine Jugoslavije kot pravnih pravil - dogovor za kaznivo dejanje
Za kaznivo dejanje po 1.odst. 138. paragrafa KZ/1929 bi šlo v primeru, če bi obstajal dogovor za izvršitev konkretnega kaznivega dejanja, pri čemer bi moral obstajati dogovor o času, kraju in načinu storitve kaznivega dejanja, ne pa nek splošen dogovor o izvršitvi kaznivega dejanja.
Zakon o prekrških zoper javni red in mir (ZJRM 1949) člen 2, 2-6, 6, 6/1. ZP člen 167, 167/1-1.
prekrški zoper javni red in mir - širjenje lažnivih vesti
Ker niti iz izreka niti iz obrazložitve izpodbijane odločbe ne izhaja, da bi se kaznovani J.K. očitalo izmišljanje ali razširjanje lažnivih vesti, niti se ji ne očita, da bi njeno dejanje imelo za posledico "rušenje mira in zadovoljstva državljanov", dejanje nima zakonskih znakov prekrška po 6.tč. 2.čl. ZJRM in tudi ne po kakšni drugi določbi tega zakona.
Zakon o prekrških zoper javni red in mir (1949) člen 5. Zakon o izravnavi posebnih predpisov o prekrških v zakonih LRS z določbami Temeljnega zakona o prekrških (1951) člen 2, 2-VII d). Temeljni zakon o prekrških člen 2, 6, 6/2, 49, 127, 129.
prekrški zoper javni red in mir - varstveni ukrepi - varstveni ukrep določitve prebivanja v določenem kraju
Varstveni ukrep določitve prebivanja v določenem kraju, uveden z novim 5.čl. Zakona o prekrških zoper javni red in mir (ZJRM), je bil predpisan v skladu z 2.odst. 6.čl. in 2.čl. Temeljnega zakona o prekrških, kjer je bilo določeno, da se smejo za prekrške poleg upravnih kazni, ki so naštete v tem členu, za prekrške predpisati tudi drugi prisilni upravni ukrepi. "Storilčevo dejanje", o katerem je govoril 5.čl. ZJRM in ki je bil podlaga za izrek omenjenega varstvenega ukrepa, čeprav ni kaznivo dejanje, je zato mogoče razlagati le kot dejanje, ki ima znake kakšnega prekrška po ZJRM.