obstoj kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - kršitev kazenskega zakona - kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo - vojno zločinstvo - poziv na nasilno rušenje državne ureditve - žaljenje organov ljudske oblasti - Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo
V očitanih krajevnih in časovnih okoliščinah obdolženec z očitanim ravnanjem, ko je zoper štiri posameznike podal ovadbo italijanskim orožnikom, ni mogel izvršiti kaznivega dejanja iz 3. točke 3. člena Zakona o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo. V avgustu leta 1941 je Primorsko ozemlje skladno z mednarodnimi sporazumi iz časa po prvi svetovni vojni še vedno pripadalo Italiji, zato o zakonskem znaku rušenja državne ureditve FLRJ ni mogoče govoriti.
Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo je izključeval uporabo vseh drugih kazenskopravnih predpisov s tem objektom varstva.
kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo - kršitev kazenskega zakona - znaki kaznivega dejanja
Kaznivo dejanje po 14. točki 3. člena ZKLD, ki je po vseh značilnostih pomenilo inkriminacijo pomoči storilcu kaznivih dejanj iz tega zakona, je storil, kdor je na kakršenkoli način podpiral osebe, ki so pobegnile pred oblastmi, oborožene tolpe ali podobne organizacije ali njihove aktivne člane in jim dajal zavetišče, jim pošiljal, skrival ali prenašal orožje, hrano, material in drugo, jim služil za vzdrževanje zveze in delal druge usluge, ali oviral državne organe pri njihovem odkrivanju ali ulovitvi. Že iz opisa obdolženčevega ravnanja je razvidno, da nudenje duhovne oskrbe C. C. nikakor ne dosega takšne intenzitete, ki bi v skladu z merili, ki izhajajo iz v tej določbi primeroma navedenih izvršitvenih oblik pomoči, ki bi s kazenskopravnega vidika pomenilo relevantno naklepno podporo storilcu pri njegovem naklepno izvršenem protipravnem dejanju, ki ima znake kaznivega dejanja, in bi zato prestopilo v kazensko kriminalno cono. Nadaljnji očitek v opisu, da je obdolženi A. A. podpiral osebo, ki se je skrivala pred ljudsko oblastjo in s tem oviral državne organe pri njeni izsleditvi, pa je treba presojati v povezavi z dejstvom, da je obdolženca zavezovala spovedna molčečnost, moralno pa tudi obljuba, ki jo je dal umirajoči materi C. C., da bo temu podelil cerkvene zakramente. Zato se tudi iz tega zornega kota izkaže, da obdolžencu očitano ravnanje ne vsebuje kazenskih znakov kaznivega dejanja, katerega je bil obtožen, pa tudi ne kateregakoli drugega kaznivega dejanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - NEPRAVDNO PRAVO - POPRAVA KRIVIC - USTAVNO PRAVO
VS00046471
ZIOOZP člen 3. ZDen člen 45, 45/2. ZSOS člen 7, 7/2. URS člen 14. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - nepravdni postopek - odškodnina za zaplenjeno premoženje - odškodnina v obveznicah - zahteva za presojo ustavnosti - skladnost zakona z ustavo - enakost pred zakonom - zavrnitev predloga
Ustavne presoje ZIOOZP in na njegovi podlagi sprejete Uredbe v tem pravdnem postopku niti hipotetično ne more biti, ker gre za pravno podlago, ki jo redno sodišče uporablja v nepravdnem postopku. Trditve in razloge, na katerih temelji tožba v tej zadevi, bi moral tožnik uveljavljati v nepravdnem postopku, v katerem je bilo odločeno o njegovi odškodnini. Sporni zakon je pri svojem odločanju uporabilo sodišče v nepravdnem postopku, zato bi moral tožnik v tistem postopku doseči zase ustavnopravno pravilno rešitev. In če ima prav, potem bi to tudi moral imeti možnost doseči že v prvotnem postopku. Pravdni postopek pa ni in ne more biti namenjen korekciji odločitev v drugem sodnem postopku.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - POPRAVA KRIVIC
VS00029699
ZKND člen 2, 3, 14.. Kazenski zakonik Kraljevine Jugoslavije (Jugoslavija, 1931) člen 94.. ZKP člen 39, 39/1-6, 371, 371/1-5, 371/1-9, 371/1-11, 371/2, 372, 372-1, 372-4.. Zakonik o kazenskem postopanju za Kraljevino Jugoslavijo (Jugoslavija, 1929) člen 32, 32/1, 97, 204, 214, 215, 292, 293.
kršitev določb kazenskega postopka - neposredna obtožnica - pravica do obrambe - sojenje v nenavzočnosti - pravica do zagovornika - izločitev sodnika - dvom v nepristranskost sodnikov - kraj in čas storitve kaznivega dejanja - nerazumljiv izrek sodbe - prekoračitev obtožbe - kršitev kazenskega zakona - kazniva dejanja zoper narod in državo - veleizdaja - politično sodelovanje z okupatorjem - sovražna propaganda - zakonski znaki kaznivega dejanja - konkretizacija - domobranstvo - namen - (ne)obrazloženost sodbe - retroaktivna veljavnost zakona - splošna pravna načela civiliziranih narodov.
V sodbi morajo biti obrazložena dejstva, ki so pomembna za uporabo določb materialnega in procesnega zakona. Obrazloženo mora biti, kako je sodišče doseglo svojo odločitev. Pri presoji sodbe je treba izhajati iz procesnih standardov, veljavnih v času sojenja. Presoja je možna glede temeljnih postopkovnih garancij obsojencu. Te pa niso dosegale tedanjih procesnih standardov in tako tudi niso bile v zadostni meri upoštevane, saj je bilo sodbo potrebno obrazložiti v vseh njenih delih.
Objekt kazenskopravnega varstva po ZKLD je bila državna (ustavna) in politična ureditev. Izjema je veljala za vojne zločine, storjene med drugo svetovno vojno, ki so bili kaznivi tudi po splošnih od civiliziranih narodov priznanih pravnih načelih.
Dejanja obsojenca, ki imajo znake kaznivega dejanja, so bila kazniva po splošno priznanih načelih in so jih preganjale takrat moderne države in jih je kot taka poznala tudi Kraljevina Jugoslavija.
Vrhovno sodišče je že v sodbi I Ips 66/2006 z dne 24. 9. 2009 pojasnilo, da je z besedno zvezo obstoječa državna ureditev iz 2. člena ZKLD potrebno razlagati vsakokratno ustavno ali na drugih pravnih aktih temelječo družbeno ureditev, ki je obstajala v času storitve kaznivega dejanja.
DENACIONALIZACIJA - POPRAVA KRIVIC - STVARNO PRAVO
VS00017714
ZIKS člen 145a. ZDen člen 2, 16, 16/2, 18, 18/1, 19, 19/1-1, 32, 32/1, 32/2, 88. ZVEtL-1 člen 7, 42, 43. Pravilnik o normativih in minimalnih tehničnih pogojih za prostor in opremo vrtca (2000) člen 4, 5, 8. ZSZ člen 2.
zaplemba premoženja na podlagi kazenske sodbe - vrnitev zaplenjenega premoženja na podlagi 145. člena ZIKS - vrnitev zaplenjenega premoženja po določbah ZDen - oblika vrnitve zaplenjenega premoženja - ovire za vrnitev zaplenjenega premoženja v naravi - stavbna zemljišča - funkcionalno zemljišče k stavbi - vrtec
Ovire za vračilo v naravi predstavljajo izjemo od splošnega načela ZDen, da se upravičencem podržavljeno premoženje primarno vrača v naravi. Le če to ni mogoče zaradi ovir po ZDen ali drugem zakonu, upravičencem pripada odškodnina. Zato mora obstoj ovir dokazati tisti, ki se nanje sklicuje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - NEPRAVDNO PRAVO - POPRAVA KRIVIC
VS00018096
ZDen člen 44. Navodilo o spremembah in dopolnitvah navodila o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja (2000) člen 11, 12.
zaplemba premoženja na podlagi kazenske sodbe - vrnitev zaplenjenega premoženja - nacionalizacija - denacionalizacijski postopek - podjetje - pravni status zemljišča - kmetijsko zemljišče - nezazidano stavbno zemljišče - vrnitev premoženja - odškodnina - ugotavljanje vrednosti podržavljene nepremičnine
Obravnavan je bil primer kombiniranega vračanja podržavljenega premoženja (delno v naravi, delno z odškodnino) z več odločbami istega organa (upravnega) ter v zvezi s tem vprašanje cenitve funkcionalnega zemljišča, ki je vodeno kot kmetijsko, ugotovitve njegovega obsega, ugotovitve neto vrednosti aktive in znižanja odškodnine zaradi v denacionalizacijskem postopku priznane odškodnine.
Vrhovno sodišče je že pojasnilo, da ZPKri loči dve skupini upravičencev: ena je tista, ki uveljavi posebno, v tem zakonu določeno izredno pravno sredstvo, to je revizijo, in z njo uspe; druga pa tista, ki svojo pravico do odškodnine uveljavlja le na podlagi statusa političnega zapornika, ki ga pridobi po tem zakonu.
Upravičenec v tej zadevi (oziroma tožnica zanj kot njegova dedinja) je dosegel priznanje statusa bivšega političnega zapornika, prejel za to ustrezno odškodnino in v postopku revizije dosegel spremembo prejšnje kazenske obsodilne sodbe v oprostilno. V celoti je torej izkoristil pravice, ki mu gredo po ZPKri, uveljavlja pa še pravico do povrnitve premoženjske škode po ZKP, tožnica pa do povrnitve nepremoženjske škode. Vrhovno sodišče za pravilno šteje argumentacijo sodišč, da v isti kazenski zadevi nadaljnje zahtevke upravičencev, ki so izkoristili pravico do odškodnine po določbah ZPKri, izključuje določilo drugega odstavka 35. člena ZPKri. Takšne argumentacije ne potrjuje le gramatikalna razlaga določbe, pač pa tudi teleološka in sistemska.
ZKP člen 371, 371/1-11, 372, 372-1. ZKLD člen 3, 3-4.
kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja - kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo - pripadnik domobrancev – vstop v oboroženo vojaško formacijo – bistvena kršitev določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih
Utemeljeno je stališče vložnice, da je treba namen iz 2. člena ZKLD konkretizirati, vendar pa že opis dejanja, v katerem je navedeno, da sta obsojenca pristopila k domobrancem, da gre za službovanje v 48. četi Rupnikovega bataljona in da sta se obsojenca udeležila borbe, kar je konkretizacija vstopa v oboroženo vojaško formacijo, sestavljeno iz jugoslovanskih državljanov, z namenom podpirati sovražnika in se skupno z njim boriti zoper svojo domovino, ta namen vsebuje.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - uredba o vojaških sodiščih
Samovoljna odstranitev in prevara, kar je navedeno v opisu dejanja (v izreku obnovljene sodbe), ne konkretizira nobene izmed inkriminacij, navedenih v prvem odstavku 15. člena UVS o vojaških kaznivih dejanjih.
MEDVOJNI PROCESI - POPRAVA KRIVIC - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007633
ZKP člen 372, 372-1. Uredba o vojaških sodiščih (UVS) člen 13, 14.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - uredba o vojaških sodiščih - opis kaznivega dejanja
Obsojenec je bil spoznan za krivega, da je bil odločen idejni nasprotnik in sovražnik narodnoosvobodilnega gibanja, predsednik Rupnikovega podpornega odbora in „Zimske pomoči“, da je bil eden izmed vidnejših idejnih voditeljev slovenskega fašizma..., kar vse predstavlja status in zato ne more biti kaznivo oziroma ne more predstavljati izvršitve kaznivega dejanja.
KZ-1 člen 368. ZKP člen 39, 39/1-4, 68, 68/1, 69, 69/3, 274, 274/1, 288, 288/3, 360, 360/1, 360/2, 366, 366/1, 371, 371/1-2, 371/1-8, 371/2, 372, 372/1-1, 420, 420/1. ZRPP člen 1, 2, 10. Zakonik o kazenskem postopanju za Kraljevino Jugoslavijo (Jugoslavija, 1929) člen 28, 58, 62, 65, 65/1, 69. ZKND člen 1. Pravilnik za organizacijo, poslovanje in postopek brigadnih in odrednih vojaških sodišč (1943) člen 1. Odlok o formiranju izrednega vojaškega sodišča (1943) člen 1. Uredba o vojaškem kazenskem sodstvu (1944) člen 2, 2/1. Uredba o vojaških sodiščih (1944) člen 1. Odlok o odpravi in razveljavljenju vseh pravnih predpisov, izdanih med okupacijo, po okupatorjih in njihovih pomagačih, o veljavnosti odločb izdanih v tej dobi, o odpravi pravnih predpisov, ki so veljali v trenutku okupacije po sovražniku (1945) člen 1, 2, 6. Kazenski zakonik Kraljevine Jugoslavije (Jugoslavija, 1929) člen 105. Zakon o ureditvi in pristojnosti vojaških sodišč v Jugoslovanski vojski (1945) člen 1. Zakon o potrditvi zgodovinsko važnih odlokov, ki so bili izdani do 20. 11. 1946 (1948) člen 1, 1-1, 1-2, 1-7, 1-8.
splošna pravna načela civiliziranih narodov. - obstoj kaznivega dejanja - zločinstvo narodnega izdajstva - vzpostavitev sistema kazenskih sodišč - izredna vojaška sodišča - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - kršitev pravice do obrambe - obseg zahteve za varstvo zakonitosti - konkretizacija kršitev - ugovor zoper obtožnico - rok za razpis glavne obravnave - zagovornik več obdolžencev - izločitev sodnika - pravica do pravnega sredstva - razglasitev sodbe - izrek sodbe - začasna razveljavitev ali omejitev pravic v vojnem času - pisni odpravek sodbe - vojno stanje - pravna kontinuiteta - kršitev pravice do osebne svobode - nezdružljivost pravosodnih funkcij - vpliv na zakonitost sodbe
Predpise iz časa med drugo svetovno vojno in po njej tako imenovane „predustavne predpise“ se presoja s stališča skladnosti s tedaj veljavnimi ustavnimi in splošnimi pravnimi načeli, ki so jih uporabljali civilizirani narodi. Tudi akte organov medvojne oblasti je treba presojati po kriteriju ali so bili v skladu s takratnimi civilizacijskimi oziroma splošnimi pravnimi načeli.
Na podlagi odločb Ustavnega sodišča (U-I-6/93, U-I-24/04, U-I-249/96 in Up 133/96) in Vrhovnega sodišča (I Ips 62/95, Ips 192/97, 242/97, Ips 108/98 in Ips 290/2005) je (ustavnosodna praksa) mogoče ugotoviti, da sta Ustavno in Vrhovno sodišče obravnavali sodišča, ki jih je z odlokom ustanovil Glavni štab NOV in POS (Narodnoosvobodilne vojne in Partizanskih odredov Slovenije) kot sodišče, ki so delovala med drugo svetovno vojno.
Izredno vojaško sodišče z Odlokom ni bilo ustanovljeno samo za en primer. Sodišče je bilo formirano za vse slovensko ozemlje, določeno je bilo, da vojaško sodišče sestoji iz petih članov, ki jih imenuje Glavni štab NOV in POS s posebnim dekretom. Izredno vojaško sodišče je bilo del ureditve takratnih oblasti. Zato je to sodišče po načinu formiranja, odločitvi o sestavi senata, o vrsti primerov, ki naj jih to sodišče obravnava, primerljivo z ureditvijo sodišč v vojni (ali vojnem stanju). Sodišče je poslovalo po točno določenih pravilih (pravilnikih za odredna in brigadna sodišča ter področna vojaška sodišča). V teh pravilnikih je bil določen postopek, materialni predpis ter opredelitev kaznivih dejanj v točkah I do IV kot dejanj po Odloku IOOF o zaščiti slovenskega naroda; (materialni predpis, ki ga je sprejel organ, ki je v vojnih razmerah opravljal zakonodajno funkcijo). Ni šlo za neko izredno, ad hoc sodišče, ki bi vodilo izreden postopek in izrekalo izredne sankcije, ki ne bi bile predpisane. Za poslovanje Izrednega vojaškega sodišča je bil predpisan postopek, kot za druga takrat že ustanovljena sodišča.
V vojnih razmerah pogosto ali celo praviloma ni mogoče izvesti kazenskega postopka v skladu z vsemi pravili, ki veljajo za redni postopek pred sodišči v urejenih, stabilnih razmerah v državi, zato je potrebno presoditi ali so bila uporabljena pravila, ki so veljala v času sojenja; to so pravila, ki jih je človeštvo strnilo v kodeks etičnih vrednot in pravil družbenega sožitja in se jih označuje kot splošna od civiliziranih narodov priznana pravna načela. Tudi v novejšem času v dobi po drugi svetovni vojni vojaška sodišča v času vojnega stanja ne sodijo po vseh pravilih in postopkih, ki so določeni za sojenje v mirnodobnem času, ampak se organizacija in sojenje sodišča spremeni in prilagodi vojnim razmeram. Države v vojnem času lahko uveljavijo deloma ali pa tudi povsem drugačen kazenski postopek, to je kazenski postopek, ki temelji na hitrosti, poenostavitvi postopka, skrajšanih postopkih in strogih sankcijah.
ZKP člen 372, 372-1. Zakon o kaznivih dejanjih zoper narod in državo (ZKND) člen 2, 3.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja – kaznivo dejanje zoper narod in državo – zakonski znaki kaznivega dejanja
Opis obsojencu očitanih kaznivih dejanj nima konkretiziranih vseh zakonskih znakov kaznivih dejanj po 3. in 6. točki 3. člena ZKND, ki jih je bilo mogoče storiti le v primeru izpolnitve tudi v 2. členu ZKND posebej določenega subjektivnega zakonskega znaka, obarvanega naklepa, ki ga je zakon opredeljeval kot namen, „da bi se z nasiljem zrušila in spravila v nevarnost obstoječa državna ureditev Demokratske federativne Jugoslavije...“.
ZKP člen 372, 372-1. Zakon o kaznivih dejanjih zoper narod in državo (ZKLD) člen 3, 3-14, 8, 9. Zakon o potrditvi, spremembah in dopolnitvi Zakona o kaznivih dejanjih zoper narod in državo. Kazenski zakonik Kraljevine Jugoslavije člen 141.
kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja – kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo - opustitev ovadbe – pomoč storilcu po storitvi kaznivega dejanja – poziv na nasilno rušenje obstoječe državne ureditve
S pravnomočno sodbo je bila storjena kršitev kazenskega zakona po 1. točki 372. člena ZKP, saj je bil zakon kršen o vprašanju, ali je dejanje, za katerega se obtoženec preganja, kaznivo dejanje.
ZKP člen 372, 372-1. Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 2, 3, 3-2, 3-3, 3-6.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja – kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo - zahteva za varstvo zakonitosti - upravičenec za vložitev - zakoniti zastopnik verske skupnosti
Opis dejanj, ki so očitana obsojencema, ne pomenijo konkretizacije znakov kaznivih dejanj po 3. členu ZKLD, namen iz 2. člena ZKLD pa sploh ni očitan.
ZKP člen 372, 372-1. Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 3, 3-10, 3-14, 8, 9.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja – kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo – vohunstvo – sovražna propaganda
Kaznivo dejanje po prvem odstavku 9. člena ZKLD je storil, kdor je širil propagando, ki je vsebovala poziv na nasilno rušenje obstoječe državne ureditve.
ZKP člen 372, 372-1. Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 3, 3-14, 9.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja – kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo
Če opis dejanja v izreku sodbe ne vsebuje konkretizacije zakonskih znakov kaznivega dejanja, obsodba pomeni kršitev kazenskega zakona iz 1. točke 372. člena ZKP.
ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 83/2-2, 83/2-3. ZPKri člen 1.
poprava krivic - dovoljenost revizije - vrednostni spor - pomembno pravno vprašanje - zelo hude posledice
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Revidentove zahteve po vsebini očitno ne sodijo med pravice, ki jih ureja ZPKri. To pa hkrati pomeni, da v obravnavani zadevi ne gre za spor, v katerem bi bila pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti. Na drugačno odločitev ne more vplivati niti navedba vrednosti spornega predmeta v tožbi (ki je enaka višini enega izmed zahtevkov, ki so bili zavrženi, in presega 20.000 EUR).
Revident pomembnih pravnih vprašanj ni izpostavil na zahtevan način. Če pa morda meri na vprašanje, ali njegovi zahtevki predstavljajo pravice, ki jih ureja ZPKri in o katerih je pristojna odločati Komisija, pa je odgovor jasen že z branjem določbe 1. člena ZPKri.
Revident zelo hudih posledic izpodbijane odločitve ni konkretiziral, zlasti pa zatrjevanih posledic ni z ničemer izkazal. Glede sklicevanja na okoliščine, ki naj bi jih zatrjeval že v tožbi, pa Vrhovno sodišče poudarja, da je revizija samostojno (izredno) pravno sredstvo, katerega predmet je sodba sodišča prve stopnje. Zato se revident (tudi pri utemeljevanju dovoljenosti revizije) ne more sklicevati na navedbe, argumente in razloge, ki jih je navedel v upravnem sporu na prvi stopnji.
Zakonik o sodnem kazenskem postopku za Kraljevino Jugoslavijo člen 1. Zakon o konfiskaciji premoženja in izvrševanju konfiskacije (ZKIK 1945) člen 28.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - zahteva vložena zoper sodni sklep o zaplembi premoženja - priglasitev okrajnega ljudskega odbora - zaplemba premoženja
Priglasitev (poročilo) Krajevnega ljudskega odbora je šteti za kazensko sodbo, se pa fikcija ne razteza tudi na to, da je bil v teh zadevah izveden kazenski postopek in pri tem tudi vložena obtožnica. Razveljavitev priglasitve v celoti omogoča odpravo krivic, ki so bile na takšni podlagi povzročene.
ZKP člen 372, 372-1, 372-5, 424, 424/2. Uredba o vojaških sodiščih (UVS) člen 13, 15 Zakon o pobijanju nedovoljene špekulacije in gospodarske sabotaže člen 9.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja – opis kaznivega dejanja - uredba o vojaških sodiščih – veljavnost uredbe po odločbi Ustavnega sodišča RS – veleizdaja – zaplemba premoženja pravni osebi
Očitek v izpodbijani sodbi, da so soobsojenci „namenoma dopustili, da se je v tovarnah teh podjetij širila nacistična propaganda“, je povsem nedoločen in pavšalen ter ne zadostuje za obsodbo za kaznivo dejanje po 13. členu UVS.
obstoj kaznivega dejanja – Uredba o vojaških sodiščih
Očitek vstopa v organizacijo je pomenil inkriminacijo statusa, ne pa izvršitve kakršnegakoli dejanja, naperjenega zoper nedotakljivost državnega ozemlja, na takšen način pa zločinstva veleizdaje ni mogoče storiti.