dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – pooblastilo ministra – ustaljena sodna praksa – zavrženje revizije
Izpostavljeno vprašanje po presoji Vrhovnega sodišča ni vprašanje, ki bi bilo pomembno za razvoj prava, zagotovitev pravne varnosti ali enotne sodne prakse, saj o tem vprašanju že obstaja ustaljena sodna praksa sodišča prve stopnje, ki jo je potrdilo tudi Vrhovno sodišče.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3, 89. CZ člen 3, 3/1-10, 50, 50/2, 154, 158.
dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – sprememba podatkov v carinski deklaraciji – naknadno uveljavljanje carinske ugodnosti
Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je treba carinske ugodnosti izrecno uveljavljati na predpisan način, njihovo kasnejše uveljavljanje pa ni več mogoče, če so izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 50. člena CZ. Ker torej o tem vprašanju, ki ga tožeča stranka izpostavlja kot pomembno za dovoljenost revizije, obstaja ustaljena upravnosodna praksa Vrhovnega sodišča, ne gre več za pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Ker revidentka v revizijah niti ne zatrjuje, še manj pa izkazuje, da bi bil za dovoljenost revizij podan kakšen izmed razlogov iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, revizije v tem primeru niso dovoljene, saj revidentka, po presoji revizijskega sodišča, ni izpolnila trditvenega in dokaznega bremena.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 42, 42/1, 83, 83/2-1, 83/2-2, 89. ZPP člen 11, 11/1.
združitev revizij – dovoljenost revizij – navedena vrednost spornega predmeta – vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta – pomembno pravno vprašanje – pooblastilo ministra – ustaljena sodna praksa
Izpostavljeno vprašanje po presoji Vrhovnega sodišča ni vprašanje, ki bi bilo pomembno za razvoj prava, zagotovitev pravne varnosti ali enotne sodne prakse, saj o tem vprašanju že obstaja ustaljena sodna praksa sodišča prve stopnje, ki jo je potrdilo tudi Vrhovno sodišče.
dovoljenost revizije – trditveno in dokazno breme – neenotnost sodne prakse sodišča prve stopnje – odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča – kazenska odgovornost – odgovornost za carinski dolg
V primerih, ko so za obračun carinskega dolga uporabljene določbe CZ o naknadnem obračunu, sklicevanje na določbe ZUP o obnovi postopka ni pravno pomembno, saj te določbe niso bile uporabljene. Zato o neenotnosti oziroma odstopu od sodne prakse ni mogoče govoriti.
dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – pooblastilo predstojnika – neenotna sodna praksa – razmerje med obnovo in naknadnim obračunom dolga
Glede zatrjevane neenotnosti sodne prakse sodišča prve stopnje v zvezi z razmerjem med določbami o obnovi po ZUP in določbami o naknadnem obračunu carinskega dolga po CZ, je Vrhovno sodišče že večkrat zavzelo enako stališče, in sicer da naknadno preverjanje carinskih deklaracij po določbah CZ ne izključuje izvedbe obnove carinskega postopka po določbah ZUP (če so za to izpolnjeni zakonski pogoji). V obravnavanem primeru je bil carinski dolg obračunan v skladu z določbami CZ o naknadnem obračunu dolga, zato sklicevanje tožeče stranke na določbe ZUP o obnovi postopka ni relevantno, v zvezi s tem pa tudi ni mogoče govoriti o neenotnosti sodne prakse.
združitev revizijskih postopkov – pomembno pravno vprašanje – pooblastilo ministra – neenotnost sodne prakse sodišča prve stopnje – odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča – naknadni obračun carinskega dolga – obnova carinskega postopka – zavrženje revizije
Pooblastilo ministra, ki ga ta podeli uradni osebi za odločanje v upravnem postopku, ni vezano na njegov mandat in ostane veljavno tudi po prenehanju ministrovega mandata.
dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – pooblastilo predstojnika – neenotna sodna praksa – razmerje med obnovo in naknadnim obračunom dolga – združitev revizij v skupno obravnavo
Vprašanje veljavnosti pooblastila uradne osebe za odločanje v upravnem postopku ni nerešeno in zato tudi ne pomembno pravno vprašanje, saj je o tem vprašanju Vrhovno sodišče RS že zavzelo stališče.
revizija – dovoljenost revizije – trditveno in dokazno breme – neenotnost sodne prakse sodišča prve stopnje
V obravnavani zadevi je bila uporabljena ista pravna podlaga, kot v sodbah, ki jih citira tožeča stranka, zato o neenotni sodni praksi sodišča prve stopnje glede uporabe navedenih določb CZ kot o razlogu za dovoljenost revizije ni mogoče govoriti.
konsignacijsko blago – prevoz do namembne carinarnice – izvoz blaga v določenem roku – prevoznik blaga kot carinski dolžnik – tožbene novote
Nedovoljene tožbene novote so navedbe tožeče stranke, da je bilo carinsko blago s strani sodnika za prekrške zaseženo in prodano na javni dražbi ter da je bila zanj že plačana carina. Tožeča stranka bi kot prevoznik spornega blaga in potencialni carinski zavezanec morala ravnati do te mere skrbno, da bi se v času skoraj 3 let (od izdaje izhodnega lista konsignacijskega blaga do izdaje prvostopenjske odločbe) prepričala o pravilno opravljenem izvozu carinskega blaga.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 42, 42/1, 83, 83/2-2. ZUP člen 260, 260-1. CZ člen 154, 154/1-a. ZPP člen 11, 11/1.
carine - združitev revizij – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – obnova carinskega postopka ali naknadni obračun carinskega dolga – odločanje v obnovljenem postopku
Tožeča stranka z zatrjevano neenotnostjo sodne prakse ne more utemeljiti dovoljenosti revizij. Z njo namreč vsebinsko napada pravilnost in zakonitost sklepa o uvedbi obnove postopka, predmet presoje v obravnavanih zadevah pa je odločanje v obnovljenem postopku. V obravnavanih zadevah gre torej za vprašanje, ali je bil carinski dolg pravilno in zakonito odmerjen, in ne za vprašanje, na kateri pravni podlagi naknadno odmeriti carinski dolg – ali z uporabo določb ZUP o obnovi postopka ali z uporabo določb CZ o naknadnem obračunu carinskega dolga.
dovoljenost revizije - carine - pomembno pravno vprašanje - pooblastilo ministra - neenotnost in dostop od sodne prakse - spremenljivost carinske deklaracije
Vprašanje, ali je carinska deklaracija spremenljiv pravni akt, ne more biti pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, saj iz določb 50. člena CZ, ki natančno opredeljujejo spremembo podatkov v carinski deklaraciji, jasno izhaja, v katerih primerih je deklaracijo mogoče spremeniti.
CZ (1995) člen 161, 161-3. UICZ člen 383. ZUS člen 67. ZUS-1 člen 22, 92. ZPP člen 264, 303, 304, 343, 343/3, 363, 363/1.
oprostitev plačila carine – neprimerno vedenje stranke na glavni obravnavi – predlog za zavarovanje dokazov – pomanjkanje pravnega interesa za pritožbo
Neutemeljen je revizijski ugovor o tem, da je bilo carinsko blago v tranzitu, saj tranzitni postopek ni možen, če je oseba, ki bi morala deklarirati carinsko blago, rezident države, v katero se blago uvozi, in hkrati kupec blaga za končno potrošnjo.
O tretjem enakem predlogu za zavarovanje dokazov je sodišče prve stopnje odločilo še enkrat, hkrati z odločitvijo o glavni stvari. Navedeno kaže na to, da je tožnikov pravni interes za vložitev pritožbe zoper izpodbijani sklep odpadel, saj si tožnik z odločitvijo o tej pritožbi zoper sklep ne more več izboljšati svojega pravnega položaja, saj je prvostopenjsko sodišče v tem času s sodbo že odločilo o glavni stvari.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZUP člen 28, 29, 30, 31, 32. CZ člen 154.
carine – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – pooblastilo ministra – neenotnost sodne prakse – naknadni obračun carinskega dolga – obnova carinskega postopka
V skladu z navedeno sodno prakso pooblastilo ministra, ki ga ta podeli uradni osebi za odločanje v upravnem postopku, ni vezano na njegov mandat in ostane veljavno tudi po prenehanju ministrovega mandata.
Kadar je bil carinski dolg obračunan v skladu z določbami CZ o naknadnem obračunu carinskega dolga, sklicevanje carinskega zavezanca na določbe ZUP o obnovi postopka ni relevantno.
dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – pooblastilo ministra – neenotnost sodne prakse – odstop od sodne prakse – obnova carinskega postopka – naknadni obračun carinskega dolga – združitev revizij
V primerih, ko so za obračun carinskega dolga uporabljene določbe CZ o naknadnem obračunu, sklicevanje na določbe ZUP o obnovi postopka ni pravno pomembno, saj te določbe niso bile uporabljene. Zato o neenotnosti oziroma odstopu od sodne prakse ni mogoče govoriti.
dovoljenost revizije – pravni interes za revizijo – dodelitev carinskih kvot za uvoz blaga
Ker je revizija izredno pravno sredstvo, ki predstavlja zadnjo pravno možnost odločanja v upravnem sporu, je pravni interes podan, če jo vloži revident, ki si z odločitvijo v reviziji lahko izboljša svoj pravni položaj. Ker pa je bila v obravnavani zadevi tožeči stranki z izpodbijano odločbo dodeljena določena kvota za uvoz blaga iz Republike Hrvaške za leto 2003, tožeča stranka za revizijo v letu 2009 nima več pravnega interesa, saj si tožeča stranka svojega pravnega položaja ne more več izboljšati. Pravna podlaga, po kateri bi bila lahko tožeči stranki dodeljena kvota za uvoz blaga za nazaj, namreč ne obstoji.
CZ člen 122, 122/1, 125, 125/1, 145, 146, 146/1-a. ZUP (1986) člen 7, 232, 232/2. ZUS člen 50, 50/2, 72, 72/4. ZUS-1 člen 59, 59/2-2, 75, 75/2, 85, 85/1-1.
tranzitni carinski postopek – pravna podlaga za obračun carinskega dolga – odločanje glede na dejstva, ki so organu znana – carinski dolg zaradi neizpolnjevanja dolžnosti – carinski dolg pri odstranitvi blaga izpod carinskega nadzora – glavni zavezanec
Ker je bilo carinskemu organu v času, ko je odločal, znano le, da sporno blago ni bilo izvoženo ter da je glavni zavezanec tožeča stranka, je lahko svojo odločitev oprl le na 146. člen (carinski dolg zaradi neizpolnjevanja dolžnosti) in ne na 145. člen CZ (carinski dolg pri odstranitvi blaga izpod carinskega nadzora).