ZDDV člen 12, 12/3, 31, 31-5, 39, 39/3, 60, 60/4. Pravilnik o izvajanju zakona o davku na dodano vrednost člen 30,30/2, 108, 108/1. CZS člen 73, 78, 201, 201/3, 220, 220/2-b, 239. Uredba o izvajanju CZS člen 199, 199/1.
carina - dovoljena revizija - davek na dodano vrednost - legitimno pričakovanje - oprostitev plačila DDV - združitev revizij - odgovornost deklaranta - neizpolnjevanje pogojev za oprostitev DDV ob uvozu
Ker se DDV ob uvozu obravnava kot uvozna dajatev, deklarant odgovarja za DDV, če ob uvozu pogoji za oprostitev DDV niso bili izpolnjeni.
dovoljenost revizije – vrednostni kriterij – pravica ali obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti - legitimacija za pritožbo
Trditveno in dokazno breme je na revidentu.
Z izpodbijanim aktom se je odločalo le o tem, ali je revidentka procesno legitimirana za vložitev pritožbe, v takem primeru pa ne gre za zadevo, v kateri bi bila pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti.
ZUS-1 člen 59, 59/2-2, 75, 75/2. Carinski zakonik skupnosti člen 29, 30, 30/2-a, 30/2-b, 31. Uredba Sveta EGS št. 2459/93 z dne 2. 7. 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta EGS št. 2913/92 o Carinskem zakoniku skupnosti člen 142, 142/1-d, 151, 151/1, 166.
dovoljena revizija – carine - določanje vrednosti carinskega blaga - transakcijska vrednost podobnega blaga – definicija podobnega blaga – uskladitev cen blaga zaradi vplivov komercialne ravni in količin
Izvedbena uredba v točki (d) prvega odstavka 142. člena določa, da je podobno blago tisto „blago, ki je bilo izdelano v isti državi in ima, čeprav v vseh pogledih ni enako, podobne lastnosti in podobno materialno sestavo, ki mu omogoča izpolnjevanje enakih funkcij in zamenljivost po trgovski plati; pri ugotavljanju, ali je neko blago podobno, je treba med drugim upoštevati kakovost in sloves blaga ter obstoj blagovne znamke.“
Ugotovitev, da se blago uvršča v isto ali podobno tarifno oznako, ne zadostuje za zaključek, da blago omogoča tudi izpolnjevanje enakih funkcij kot vrednoteno blago in da je blago, ki se primerja z vrednotenim blagom, zamenljivo po trgovski plati, kar je bistvena zahteva, ki izhaja iz definicije podobnega blaga.
ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-2, 83/2-3. CZS člen 204. ZPCP-1 člen 78, 78/2.
dovoljenost revizije – CEMT – dovolilnice za mednarodni cestni prevoz – kontrola dovolilnice – pomotni vpis – jasna zakonska določba – pravno vprašanje ni pomembno po vsebini zadeve
Splošna pravila o uporabi CEMT dovolilnic določajo, da mora biti dovolilnica ves čas izvajanja mednarodnega prevoza v vozilu in jo mora voznik pokazati in izročiti na vpogled na zahtevo pristojnih nadzornih organov.
ZUS-1 člen 59, 59/2-2, 75, 75/2. Uredba Sveta (EGS)št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 30, 30/2b. Uredba Sveta (EGS) št. 2459/93 z dne 2. 7. 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta EGS št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 142, 142/1d, 151, 151/1.
dovoljena revizija - določanje vrednosti carinskega blaga - transakcijska vrednost podobnega blaga - definicija podobnega blaga - uskladitev cen blaga zaradi vplivov komercialne ravni in količin
Ugotovitev, da se blago uvršča v isto ali podobno tarifno oznako ne zadostuje za zaključek, da blago omogoča tudi izpolnjevanje enakih funkcij kot vrednoteno blago in da je blago, ki se primerja z vrednotenim blagom, zamenljivo po trgovski plati, kar je bistvena zahteva, ki izhaja iz definicije podobnega blaga.
ZUS-1 člen 59, 59/2-2, 75, 75/2. Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. 10. 1992 o uvedbi Carinskega zakonika skupnosti (CZS) člen 30, 30/2b. Uredbe Sveta EGS št. 2454/93 z dne 2. 7. 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta EGS št. 2913/92 o Carinskem zakoniku Skupnosti (Izvedbena uredba) člen 142, 142/1d, 151, 151/1.
dovoljena revizija - določanje vrednosti carinskega blaga - transakcijska vrednost podobnega blaga - definicija podobnega blaga - uskladitev cen blaga zaradi vplivov komercialne ravni in količin
Ugotovitev, da se blago uvršča v isto ali podobno tarifno oznako, ne zadostuje za zaključek, da blago omogoča tudi izpolnjevanje enakih funkcij kot vrednoteno blago in da je blago, ki se primerja z vrednotenim blagom, zamenljivo po trgovski plati, kar je bistvena zahteva, ki izhaja iz definicije podobnega blaga.
ZUS-1 člen 64, 64/1-4, 64/3, 83, 83/2-1, 94, 94/1.
dovoljena revizija – tarifna uvrstitev blaga – namen uporabe blaga kot kriterij za uvrstitev – objektivna merila za razvrstitev blaga v KN – uporaba materialnega prava po uradni dolžnosti
Tudi v primerih, ko tarifna oznaka vsebuje navedbe glede postopkov izdelave ali namembnosti blaga, se na splošno in prednostno – v interesu pravne varnosti in olajševanja nadzora – uporabljajo merila uvrstitve, ki temeljijo na značilnostih in objektivnih lastnostih proizvoda, ki se lahko v postopku carinjenja preverijo.
ZCS-1 člen 12, 12/6. ZDavP-2 člen 2. PDEU člen 267. Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku skupnosti člen 32, 32/1-e, 78, 218, 219, 220, 220/2-b.
dovoljena revizija - carina - naknadni obračun carinskih dajatev - pogoji - carinska deklaracija - solidarni dolžnik - tarifna uvrstitev - opis blaga - napaka carinskega organa - aktivno in pasivno ravnanje - fero zlitine - napaka, ki bi jo moral revident razumno odkriti - običajna pravila tarifne uvrstitve - carinska vrednost blaga - prevozni stroški - prekluzivni roki - roki za vknjižbo - zastaranje - lastna sredstva skupnosti
Revident bi moral že ob prvem carinjenju blaga na podlagi dokumentacije, ki jo je prejel s strani prejemnika, v polje 31 EUL navesti vsebnost vseh elementov blaga in z uporabo Splošnih pravil za uvrščanje ter Opomb k poglavju 72 pravilno uvrstiti blago.
Predpis, ki ga mora pri uvrščanju v tarifno oznako upoštevati, se ne šteje za zapletenega, če bi se napaka carinskih organov lahko odkrila že s samim branjem besedil, objavljenih v Uradnem listu EU, oziroma če bi se blago zlahka pravilno uvrstilo, če bi se upoštevala običajna pravila tarifne uvrstitve. V primeru, ko je ta uvrstitev odvisna od procentualne sestave blaga, je jasna že ob samem branju Splošnih pravil za uvrščanje ter Opomb k poglavju 782 (predvsem opombe 2).
Nespoštovanje obravnavanih rokov za vknjižbo je po stališču SEU lahko le razlog, da država članica plača zamudne obresti v okviru zagotavljanja lastnih sredstev Skupnosti. Relevantno pa je, da je revidentu znesek dajatev sporočen v roku treh let od datuma, ko je carinski dolg v tej zadevi po obravnavanih carinskih deklaracijah nastal, saj po poteku triletnega roka izterjava carinskega dolga zastara.
ZTro člen 4, 4-8, 14, 14/1. Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 37, 91, 203, 203/1, 203/3, 215, 215/1. Uredba Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 365, 365/2, 865.
odstranitev blaga izpod carinskega nadzora - dovoljena revizija - kraj nastanka carinskega dolga - obveznost plačila carinskih dajatev, davka na dodano vrednost in trošarine za uvozno blago - zunanji skupnostni tranzitni postopek - pojem odstranitve - pristojnost carinskih organov - nastanek trošarinske obveznosti
Ker je bila za neskupnostno blago vložena izvozna deklaracija (s šifro 1000, ki označuje izvoz skupnostnega blaga), je treba šteti, da je bilo blago nezakonito odstranjeno izpod tranzitnega carinskega nadzora ter da je zanj posledično nastal carinski dolg.
Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 12, 12/3.
Uredba Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 odoločbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 10, 10/3.
dovoljena revizija - naknadna odmera uvoznih dajatev - pogoji za uporabo zavezujoče tarifne informacije - uvrstitev blaga v tarifno oznako - kriterij bistvene sestavine
Imetnik zavezujoče informacije se lahko na to informacijo sklicuje, če zadovoljivo dokaže, da uvozno blago v vseh pogledih ustreza blagu, opisanemu v predloženi informaciji.
CZ člen 154, 154/1-a, 154/4. ZICPES člen 61, 61/3. ZUS-1 člen 83, 83/2-2. Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 221, 221/3.
Po presoji Vrhovnega sodišča izpostavljeno vprašanje ni pomembno pravno vprašanje v smislu določbe 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, saj se ne nanaša na vsebino obravnavanih zadev. V obravnavanih zadevah namreč pravna podlaga, 154. člen CZ (slovenskega Carinskega zakona), ki jo je v postavljenem vprašanju navedel revident, sploh ni bila podlaga za odločanje. Blago je bilo sproščeno v prosti promet po carinskih deklaracijah iz leta 2005 in so v času nastanka carinskega dolga v Sloveniji že veljali carinski predpisi tedanje Evropske skupnosti. Naknadni obračun uvoznih dajatev je bil tako opravljen po evropskem CZS in Izvedbeni Uredbi, in ne po slovenskem CZ.
Ravnanje revidenta, ko obveznosti plačila licenčnin ni označil v carinski deklaraciji, niti ni naknadno sporočil dokončne vrednosti blaga in s tem carinskih dajatev, pomeni nezakonito ravnanje s carinskim blagom, saj je revident v carinski postopek prijavil blago drugačnih lastnosti, pomembnih za odmero carinskega dolga, saj ni navedel, da gre za blago z blagovno znamko, za katerega je treba plačevati licenčnino, ki pa je sestavni del carinske vrednosti blaga, ki ga je uvažal. Carinski organ mora biti že ob uvedbi carinskega postopka v dokumentu, ki ga preverja, opozorjen, da v zvezi z blagom obstajajo dodatne obveznosti iz 8. do 10. točke prvega odstavka 20. člena CZ. Če carinski zavezanec tega ne označi v carinski deklaraciji, carinskemu organu onemogoči nadaljnjo kontrolo nad blagom oziroma carinskimi obveznostmi, ki iz tega izhajajo, oziroma ga zavede glede nadaljnje kontrole, in tako pomembno vpliva na izbran carinski postopek ter tudi na potek tega postopka. Blago tako dejansko izmakne nadaljnji carinski kontroli. V carinskih postopkih je bistveno, da so navedbe, ki jih vsebujejo dokumenti, ki se predložijo carini, točne.
naknadni obračun uvoznih dajatev - tožnik v upravnem sporu – aktivna legitimacija za vložitev tožbe - formalni udeleženci upravnega postopka
Aktivno legitimirana stranka v upravnem sporu je lahko samo oseba, ki je formalno (in dejansko) bila stranka oziroma stranski udeleženec v postopku izdaje upravnega akta, ne pa tudi oseba, ki bi glede na materialnopravne predpise to sicer lahko bila, vendar formalno (in dejansko) v postopku ni bila udeležena v takem svojstvu.
carine - dovoljena revizija – vrednostni kriterij - uvrstitev v tarifno številko – šivalni stroji - razlaga opisa tarifne številke – bistvena lastnost blaga – postavitev izvedenca - izvedba glavne obravnave – kršitev obrazloženosti sodbe, ki jo odpravi revizijsko sodišče – sodna praksa SEU (prejSES)
Pri razvrščanju blaga v tarifne številke KN je treba kot odločilno merilo upoštevati značilnosti in objektivne lastnosti blaga, kot so opredeljene z besedilom tarifne številke KN in opombami oddelka ali poglavja. Pri tem je treba upoštevati tudi opombe, ki so pred poglavji skupne carinske tarife, kot tudi pojasnjevalne opombe KN, ki jih je sestavila Komisija, in pojasnjevalne opombe harmoniziranega sistema, ki jih je sestavila Svetovna carinska organizacija, ki sicer niso pravno zavezujoče, vendar pomembno prispevajo k razlagi pomena različnih tarifnih številk.
carine - dovoljenost revizije – vrednostni kriterij – pomembno pravno vprašanje – zelo hude posledice – združitev zadev
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Okoliščine, ki se nanašajo na združitev posamičnih postopkov, ne morejo vzpostaviti pogoja za dovoljenost revizij po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Vsaka vložena revizija mora izpolnjevati enega izmed pogojev za njeno dovoljenost, da bi jo revizijsko sodišče lahko vsebinsko obravnavalo. Glede na to, da v obravnavani zadevi nobena od posamično vloženih revizij ne izpolnjuje pogoja za dovoljenost iz 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ker vrednost izpodbijanega dela ne presega 20.000,00 EUR, ta pogoj za dovoljenost revizij ni izpolnjen.
Glede na vsebino obravnavanih zadev so vprašanja, ki jih zastavlja revident, posplošena in se vsebinsko navezujejo predvsem na postopek izterjave carinskega dolga, ki ni predmet obravnavanih zadev, zato tako postavljena vprašanja ni mogoče šteti za pomembna pravna vprašanja v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Revident obstoja zelo hudih posledic ni izkazal, saj se njegove navedbe o zelo hudih posledicah nanašajo na postopek prisilne izterjave, ne pa na izpodbijane odločitve, poleg tega tudi ni v zadostni meri konkretiziral, kakšne konkretne posledice ima zanj zatrjevana finančna obremenitev (npr. kolikšen konkreten vpliv ima na njegovo celotno poslovanje oziroma finančno stanje, kakšni so njegovi prihodki), zato ni izkazan pogoj za dovoljenost revizije iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
carine – dovoljenost revizije – vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta – vrednost spora - pomembno pravno vprašanje – trditveno in dokazno breme – seštevek vrednosti posameznih dokončnih upravnih aktov – združitev zadev - nekonkretizirano vprašanje – uporaba kombinirane nomenklature
Združitev zadev, ki jih je Vrhovno sodišče iz razlogov procesne ekonomije združilo v skupno obravnavanje in odločanje, ne pomeni, da se vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta pri vprašanju dovoljenosti revizije ugotavlja po seštevku vrednosti posameznih izpodbijanih delov dokončnih upravnih aktov.
Revidentka z navedbami o pomembnosti pravnega vprašanja zaradi „izjemnega pomena vprašanja pravilne uporabe kombinirane nomenklature z vidika pravilne in enotne uporabe carinskega prava v primeru, ko gre za blago, ki predstavlja mešanico oziroma sestavljen proizvod“ ni zadostila standardu natančnosti in konkretiziranosti opredelitve pomembnega pravnega vprašanja ter ni izkazala izpolnjevanja uveljavljanega pogoja za dovoljenost revizije iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
ZUS-1 člen 17, 17/1, 28, 28/1, 36, 36/1-2, 36/1-3. Uredba Sveta EGS o carinskem zakoniku skupnosti člen 4, 4/18, 5, 5/4, 201, 201/3.
zavrženje pritožbe - stranke carinskega postopka - stranke upravnega spora - vročitev drugostopenjske odločbe
Kakšno je notranje razmerje med carinskim deklarantom in prejemnikom carinskega blaga ter dejanski interes prejemnika carinskega blaga, na katerega se sklicuje pritožba, na odločitev o tem, kdo je imel formalni status stranke v carinskem postopku ne vpliva.
ZUS-1 člen 17, 17/1, 28, 28/1, 36, 36/1-2, 36/1-3. Uredba Sveta EGS o carinskem zakoniku skupnosti člen 4, 4/18, 5, 5/4, 201, 201/3.
zavrženje pritožbe - stranke carinskega postopka - stranke upravnega spora - vročitev drugostopenjske odločbe
Kakšno je notranje razmerje med carinskim deklarantom in prejemnikom carinskega blaga in dejanski interes prejemnika carinskega blaga, na katerega se sklicuje pritožba, na odločitev o tem, kdo je imel formalni status stranke v carinskem postopku, ne vpliva.
ZDDV člen 32, 32/1 c, 32/2. Direktive Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero št. 77/388/EGS (Šesta direktiva)člen 16.
dovoljena revizija – davek na dodano vrednost – oprostitev plačila DDV – blago v postopku carinskega skladiščenja - storitve na blagu v carinskem skladišču – storitve povezane z vnosom blaga v carinsko skladišče
Storitve, opravljene na blagu v carinskem skladišču, kakršne je opravljal revident v obravnavanem primeru (vnos blaga švicarskega dobavitelja v carinsko skladišče in s tem odpakiranje in preparkiranje čokolade, kakavnih artiklov, bonbonov in kave ter dodajanje drugega materiala in artiklov: embalaža, nahrbtniki, nalepke, okrasni dodatki, vrvice – in s tem nastajanje novih proizvodov in nato vrnitev sestavljenih artiklov švicarskemu dobavitelju z istimi tarifnimi številkami kot pri vnosu), v času, ko jih je opravljal, niso bile oproščene plačila DDV.