CZ člen 18, 24, 201, 202, 249, 249/2.ZUP člen 209, 209/2.
odločba - obrazložitev
Uporaba določbe 249. člena CZ v carinskem postopku temelji na zakoniti domnevi, da obstoji dejansko stanje iz 2. odst. 249. čl. CZ v zvezi s 1. odst. 18. čl. CZ, da je storilec carinskega prekrška iz 11. točke 1. odst. 370. čl. CZ carinski zavezanec. Če blago ni bilo prijavljeno prevzemni ali izhodni carinarnici v smislu 201. ali 202. čl. CZ, se v smislu 2. odst. 249. čl. CZ šteje, da je bilo blago dano v promet, preden je izveden carinski postopek in zato pristojni organ po uradni dolžnosti začne postopek carinjenja. Dejansko stanje (da je bilo blago v tranzitu izvoženo), torej nasprotno tistemu iz 249. člena CZ, lahko carinski zavezanec dokazuje tudi z drugimi dokazi in ne le z zakonom vpeljanih carinskih listin (201. člen CZ). Razloge za dokazno oceno pa mora pristojni organ obrazložiti v smislu 2. odst. 209. čl. ZUP.
Določba 1. odstavka 324. člena CZ, po katerem carinarnica na uvoznikovo zahtevo izda odločbo o oprostitvi obveznosti vrnitve blaga v tujino, če se začasno uvoženo blago brez krivde uvoznika uniči ali toliko poškoduje, da ni uporabno za namene, za katere je bilo začasno uvoženo, se ne uporablja za primere, ko je bilo začasno uvoženo blago v državi ali v tujini ukradeno oz. odtujeno.
Pristojni organ, ki opravlja izvršbo, opravi na dan poplačila tudi obračun z izvršljivo odločbo odmerjenih obveznosti in zamudnih obresti, saj te v absolutnem znesku naraščajo do dneva plačila in njihova denarna vrednost v naprej praviloma ni znana. Organ prve stopnje je o plačilu carine in drugih uvoznih dajatev ter o zamudnih obrestih že odločil in je izdal o tem odločbo v upravnem postopku. Izvršba te odločbe pa ni več stvar upravnega postopka, marveč izvršilnega postopka ter za izdajo nove upravne odločbe ni bilo pravne podlage.
CZ člen 22, 22/1, 30b, 254, 254/4, 257, 257/4. ZTV člen 22.
carinske oprostitve - vračilo posebne takse
Če tožnik ob vložitvi uvozne carinske deklaracije niti v pritožbi ni uveljavljal oprostitve po obliki "uvoz iz naslova vloge tuje osebe" na podlagi potrdila in specifikacije po 30.b členu CZ tudi za obveznost plačila posebne takse po uredbi o plačilu posebne takse za uvoz rabljenih vozil v letu 1993, ki nima nobenih določb o oprostitvah, v upravnem sporu ne more uveljavljati oprostitve na podlagi okoliščin, da je bila pogodba o tujem vlaganju sklenjena pred njeno uveljavitvijo in v roku vložena v registracijo pri drugem upravnem organu, pred katerim se je rok za izdajo odločbe po 22. členu ZTV iztekel pred uveljavitvijo navedene uredbe.
CZ člen 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45, 261.ZUP člen 242.
carinska osnova
Če je neskladje med podatki po računu, uvozni carinski deklaraciji in zapisnikom carinarnice o netočni prijavi blaga za carinjenje glede tipa in stanja poškodb uvoženega osebnega avtomobila, pa tega neskladja ni odpravila že prvostopna carinarnica, je lahko tožena stranka (RCU) odpravila prvostopno odločbo in zadevo vrnila prvostopni carinarnici v ponoven postopek in odločitev (242. člen ZUP) v zvezi s ponovnim ugotavljanjem vrednosti vozila kot podlage za carinsko osnovo.
Brezcarinski uvoz po listi C in D je namenjen le uporabnikom z obmejnih območij v okviru tržaškega sporazuma. Po določbi 1. člena tržaškega sporazuma je lokalna trgovinska izmenjava, na katero se nanašajo določbe tega sporazuma, tista, ki se opravlja med obmejnimi območji Trsta z ene strani in Buj, Kopra, Sežane in Nove Gorice z druge strani. Izpolnjen mora biti pogoj, da se blago izvozi in proda iz obmejne cone Trsta. Drugačna razlaga citirane določbe 1. člena tržaškega sporazuma bi pomenila širitev njegove uporabe na druga območja Republike Italije, kar bi bilo v nasprotju z namenom sporazuma.
carinski zavezanec - sprememba podatkov iz deklaracije, ki ne ustrezajo podatkom iz deklaraciji priloženih listin
Zahtevek stranke za popravo carinskega zavezanca v uvozni carinski deklaraciji pomeni vpis drugega carinskega zavezanca, kar dejansko pomeni izjavo volje, ne pa popravo pomote, ki jo ima v mislih 219. člen ZUP.
carinski postopek - prijava terjatve v stečajnem postopku
Uvedba stečajnega postopka bi lahko imela vpliv na že uvedeni carinski postopek le, če bi take pravne posledice določal materialni zakon (carinski ali stečajni).
obračun carine - posebna dajatev za uvoz kmetijskih proizvodov - rok uveljavitve predpisa
Rok uveljavitve predpisa je objektivni in za vse subjekte enak rok, ki začne teči naslednjega dne po objavi v državnem uradnem listu in ne glede na okoliščino, kdaj so se zainteresirani subjekti dejansko seznanili s predpisom.
Če je tožnik v enotni carinski listini v polju 50 vpisal sebe kot glavnega carinskega zavezanca, je torej carinski zavezanec iz tega naslova, ker je prevzel rizik za plačilo carine in drugih uvoznih dajatev, če tuj prevoznik blaga v tranzitu ne bi prijavil izhodni carinarnici in bi se zato štelo, da je bilo blago dano v prost promet.
Po določbi 2. odstavka 389. člena CZ se v primeru, če se carina in druge uvozne davščine ne morejo izterjati od storilca prekrška, te lahko izterjajo od nepoštenega posestnika blaga. To pomeni, da je storilec prekrška prvi, ki pride v poštev od možnih carinskih zavezancev.
CZ člen 273.ZUP člen 249, 261, 262, 263, 265, 266.
carinska osnova - obračun carine - izredna pravna sredstva
Carinarnica ni dolžna izbirati pravnega sredstva, na podlagi katerega bi obravnavala zahtevek carinskega zavezanca za uskladitev podatkov v uvozni carinski deklaraciji z dejanskim stanjem. Pravno sredstvo je procesna pravica stranke, ki jo mora le-ta, če gre za izredno pravno sredstvo, uveljavljati z decidirano navedbo, za kakšno pravno sredstvo gre in na kateri z zakonom določeni razlog ga opira.
Če je stranka v pritožbenem postopku predložila carinskemu organu izvirno carinsko listino tujega carinskega organa kot dokaz za uvoz določenega blaga v drugo državo (čez Slovenijo je šlo to blago v tranzitu), pa jo ta organ ni presodil oz. se ni o njej izjasnil, je podana bistvena kršitev določb ZUP o dokazovanju.
ZUP člen 49. CZ člen 24, 254, 254/4, 255, 255/1, 257, 257/1, 257/2, 270.
stranka v postopku - carinski zavezanec - deklaracija - začasen uvoz in izvoz blaga - poznejše obračunavanje carin
Carinski status blaga oz. oblika uvoza je stvar carinskega zavezanca in carinarnice, ne pa prodajalca tega blaga. Sporna razmerja med prodajalcem in koristnikom carinskega blaga so stvar civilnih oz. gospodarskih sodnih postopkov.
Tožnik, ki je v enotni carinski listini, ki jo je sam izpolnil, naveden kot glavni zavezanec, je za tujega prevoznika, ki je zavezan predati blago v tranzitu izhodni carinarnici v določenem roku, proti potrdilu o tem dejstvu, prevzel jamstvo za prevoznika, da bo blago v roku predano in s tem riziko, da bo v primeru, če blago ne bo predano, kot glavni zavezanec nosil breme plačila carine in uvoznih dajatev, ker se bo v takem primeru štelo, da je bilo blago dano v prosti promet (202. in 249. člen CZ).