Odločilna dejstva v obravnavani zadevi so po presoji revizijskega sodišča tista, ki se nanašajo na utemeljenost obnove carinskega postopka, do teh pa se je prvostopenjsko sodišče v celoti opredelilo. Do nebistvenih navedb se prvostopenjskemu sodišču ni bilo treba opredeljevati. Sodišče prve stopnje se je pravilno in zakonito poslužilo možnosti, ki mu jo9 daje drugi odstavek 67. člena ZUS (oziroma drugi odstavek 71. člena ZUS-1), ki uporabe te določbe v ničemer ne omejuje.
Naknadno preverjanje carinskih deklaracij po določbah CZ ne izključuje izvedbe obove carinskega postopka po določbah ZUP (1986). Po presoji vrhovnega sodišča je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno in zakonito, ko je izdajo izpodbijanega sklepa o izterjavi takse oprlo na neplačani opomin za plačilo takse. Sklep o odmeri takse, namreč ne vpliva na zapadlost taksne obveznosti, ker se z njim ne določa zapadlosti taksne obveznosti (na novo). Smisel sklepa o odmeri takse je le v tem, da se taksnemu zavezancu omogoči pritožba zoper odmerjeno takso, le-te pa tožeča stranka ni vložila, zaradi česar je postal pravnomočen. Zaradi tega se očitki, ki se nanašajo na sklep o odmeri sodne takse, ne morejo upoštevati v pritožbi zoper sklep o izterjavi neplačane takse.
Naknadno preverjanje carinskih deklaracij po določbah CZ ne izključuje izvedbe obnove carinskega postopka po določbah ZUP(1986). Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno in zakonito, ko je izdajo sklepa o izterjavi takse oprlo na neplačani opomin. Sklep o odmeri takse namreč ne vpliva na zapadlost taksne obveznosti, ker se z njim ne določa zapadlosti taksne obveznosti na novo.
CZ (1976) člen 30b, 32. ZTV člen 2, 2/2, 24. ZUP (1986) člen 172.ZDRS člen 2.
vlaganja tuje osebe – dvojno državljanstvo
Ker pogodbenik tožnika v času carinjenja blaga ni imel stalnega prebivališča v tujini, ni izpolnjeval pogojev za tujega vlagatelja iz drugega odstavka 2. člena ZTV, saj bi kot slovenski državljan moral izpolnjevati tudi pogoj bivališča v tujini. Drugačna razlaga navedene določbe bi bila v očitnem nasprotju z določbo 2. člena ZDRS, ki določa, da se državljan Republike Slovenije, ki ima tudi državljanstvo tuje države, na območju Republike Slovenije šteje za državljana Republike Slovenije, če mednarodna pogodba ne določa drugače.
ZUS-1 člen 75, 75/1-2, 85, 85/1. CZ člen 150.ZPP člen 191, 191/1-1. ZUP (1986) člen 2, 3, 143.
uvrstitev v carinsko nomenklaturo – dejansko in pravno vprašanje
Pojma „novo“ in „rabljeno“ vozilo sta pravna standarda, ki ju mora pristojni organ ustrezno interpretirati. Pri tem torej ne gre za ugotavljanje dejanskega stanja, kot zmotno meni tožeča stranka. Ali je treba šteti vozilo, ki je že bilo predhodno registrirano, za rabljeno vozilo, je torej pravno vprašanje.
uvrstitev blaga v carinsko tarifo - pravno ali dejansko vprašanje - pravilna uporaba materialnega prava - ugovor krajevne pristojnosti
Po presoji revizijskega sodišča je dejansko stanje v obravnavani zadevi ostalo nesporno, tako v upravnem kot v sodnem postopku, saj tožnikove navedbe izpodbijajo le pravilnost uporabe prava. Dejansko stanje v obravnavanem primeru je namreč le ugotovitev lastnosti oziroma sestave blaga, čemur pa tožnik ni oporekal (niti ni predlagal kakšnih drugih dokazov o lastnostih carinjenega blaga). Z grajanjem uvrstitve blaga v določeno postavko KNCT se graja pravilnost uporabe materialnega prava.
carine – začasni uvoz – tatvina ko razlog za oprostitev plačila carinskih dajatev - zastaranje
Tatvina začasno uvoženega blaga ni zakoniti razlog za oprostitev vračila blaga v tujino in za oprostitev plačila carinskih dajatev. Zastaralni rok, določen v 56. členu Carinskega zakona iz leta 1976, ne pretrga le uradno dejanje pristojnega organa, izraženo v obliki odločbe, temveč vsako uradno dejanje pristojnega organa, ki je lahko izraženo v različni pisni obliki, kot poziv, dopis, zapisnik ali odločba.
ZUP člen 260, 260/1, 263, 263/2.ZUS-1 člen 59, 75, 75/2.
carine - obnova postopka po uradni dolžnosti - ponarejeno potrdilo o poreklu blaga - rok za izdajo sklepa o obnovi - glavna obravnava - ZUS-1
Ker gre pri izdaji sklepa o dovolitvi obnove postopka le za pravno presojo zakonskih pogojev za uporabo obnove kot izrednega pravnega sredstva, glede na določbo 2. alineje 2. odstavka 59. člena in 2. odstavka 75. člena ZUS-1, prvostopno sodišče s tem, ko ni opravilo glavne obravnave, ni bistveno kršilo pravil postopka v upravnem sporu.
ZUP člen 260, 260/1, 263, 263/2.ZUS-1 člen 59, 75, 75/2.
carine - obnova postopka po uradni dolžnosti - ponarejeno potrdilo o poreklu blaga - rok za izdajo sklepa o obnovi - glavna obravnava - ZUS-1
Ker gre pri izdaji sklepa o dovolitvi obnove postopka le za pravno presojo zakonskih pogojev za uporabo obnove kot izrednega pravnega sredstva, glede na določbo 2. alineje drugega odstavka 59. člena in drugega odstavka 75. člena ZUS-1, prvostopno sodišče s tem, ko ni opravilo glavne obravnave, ni bistveno kršilo pravil postopka o upravnem sporu.
CZ člen 125, 125/1, 145, 145/1, 145/2, 145/3-4, 150.
odstranitev blaga izpod carinskega nadzora - nastanek carinskega dolga - carinski dolžnik - zavezanec za plačilo carine - solidarni dolžniki
V obravnavani zadevi je bilo v postopku ugotovljeno in niti ni sporno, da carinsko blago, prijavljeno v tranzitni postopek, ni bilo odpeljano namembni carinarnici, kar bi moralo biti storjeno glede na ECL, ampak je bilo odstranjeno izpod carinskega nadzora. Ker pa je tožeča stranka z vpisom v polje 50 ECL navedena kot glavna zavezanka, je glede na določbo 4. alinee 3. odstavka 145. člena CZ tudi carinska dolžnica za carinski dolg iz 1. odstavka tega člena CZ.
uvrstitev v carinsko tarifo - GSM mobilni telefonski sistem - bazne postaje
Bazne postaje kot sestavni del GSM mobilnega telefonskega sistema v Kombinirani nomenklaturi carinske tarife (KNCT) niso poimenovane, zato se njihova uvrstitev v carinsko tarifo izvede z uporabo Temeljnih pravil za uporabo kombinirane nomenklature in opomb ter pravil za razvrščanje, kar vse je sestavni del Navodil za razvrščanje blaga v carinsko tarifo. V smislu opomb 3 in 4 k XVI oddelku Navodil, se GSM mobilni telefonski sistem, katerega sestavni del so tudi bazne postaje, šteje za kombinirano opremo, ki je sestavljena iz več komponent, katerih skupen namen je prispevati k jasno definirani funkciji, zato se vse komponente štejejo za celoto in uvrščajo v tarifno številko, ki ustreza funkciji celote, ki je kot taka izrecno poimenovana pri posameznih tarifnih številkah 84. in 85. poglavja. Funkcija celote je v tem primeru, tudi po presoji revizijskega sodišča, vzpostavljanje telefonske veze med uporabniki, kar je tudi funkcija centrale žičnega telefonskega omrežja, ki je v KNCT izrecno poimenovana. Zato je ob uporabi Temeljnih pravil 1, 4 in 6 materialnopravna pravilna uvrstitev baznih postaj kot sestavnega dela GSM mobilnega telefonskega sistema med druge telefonske centrale za telefonijo.
Z uvrstitvijo blaga v drugo tarifno številko, ki je prav tako prosta carine, kot tarifna številka, ki jo je navedel deklarant v ECL, se tožnikova obveznost plačila carinskih dajatev ni spremenila. Tožnik zato ne izkazuje potrebnega pravnega interesa za revizijo, saj si svojega pravnega položaja ne more izboljšati.
uvrstitev v carinsko tarifo - GSM mobilni telefonski sistem - bazne postaje
Bazne postaje kot sestavni del GSM mobilnega telefonskega sistema v Kombinirani nomenklaturi carinske tarife (KNCT) niso poimenovane, zato se njihova uvrstitev v carinsko tarifo izvede z uporabo Temeljnih pravil za uporabo kombinirane nomenklature in opomb ter pravil za razvrščanje, kar vse je sestavni del Navodil za razvrščanje blaga v carinsko tarifo. V smislu opomb 3 in 4 k XVI oddelku Navodil, se GSM mobilni telefonski sistem, katerega sestavni del so tudi bazne postaje, šteje za kombinirano opremo, ki je sestavljena iz več komponent, katerih skupen namen je prispevati k jasno definirani funkciji, zato se vse komponente štejejo za celoto in uvrščajo v tarifno številko, ki ustreza funkciji celote, ki je kot taka izrecno poimenovana pri posameznih tarifnih številkah 84. in 85. poglavja. Funkcija celote je v tem primeru vzpostavljanje telefonske veze med uporabniki, kar je tudi funkcija centrale žičnega telefonskega omrežja, ki je KNCT izrecno poimenovana. Zato je ob uporabi Temeljnih pravil 1, 4 in 6 materialnopravna pravilna uvrstitev baznih postaj, kot sestavnega dela GSM mobilnega telefonskega sistema, med druge telefonske centrale za telefonijo.
uvrstitev v carinsko tarifo - GSM mobilni telefonski sistem - bazne postaje
Bazne postaje kot sestavni del GSM mobilnega telefonskega sistema v Kombinirani nomenklaturi carinske tarife (KNCT) niso poimenovane, zato se njihova uvrstitev v carinsko tarifo izvede z uporabo Temeljnih pravil za uporabo kombinirane nomenklature in opomb ter pravil za razvrščanje. GSM mobilni telefonski sistem, katerega sestavni del so tudi bazne postaje, se šteje za kombinirano opremo, ki je sestavljena iz več komponent, katerih skupen namen je prispevati k jasno definirani funkciji, zato se vse komponente štejejo za celoto in uvrščajo v tarifno številko, ki ustreza funkciji celote Funkcija celote pa je v tem primeru vzpostavljanje telefonske veze med uporabniki, kar je tudi funkcija centrale žičnega telefonskega omrežja, ki je v KNCT izrecno poimenovana. Zato je materialnopravna pravilna uvrstitev baznih postaj, kot sestavnega dela GSM mobilnega telefonskega sistema, med druge telefonske centrale za telefonijo.
zavezujoča informacija o uvrstitvi v carinsko tarifo - GSM mobilni telefonski sistem
Značilnosti oziroma sestava blaga so dejansko vprašanje, sama razvrstitev v carinsko tarifo pa je pravno vprašanje. Ker GSM mobilni telefonski sistem v Kombinirani nomenklaturi carinske tarife (KNCT) ni poimenovan, se njegova uvrstitev v carinsko tarifo izvede z uporabo Temeljnih pravil za uporabo kombinirane nomenklature in opomb ter pravil za razvrščanje.
dopolnitev revizije, vložene po izteku roka - uvrstitev v carinsko tarifo - bazne postaje
Revident je dopolnitev pritožbe, sedaj revizije, vložil po poteku 15-dnevnega roka za vložitev pritožbe (2. odstavek 70. člena ZUS). Zakonsko sicer ni izrecno določeno, kako ravnati z dopolnitvami, ki so vložene po izteku roka za vložitev vloge, vendar se glede na 89. člen ZUS-1 prepozna revizija zavrže. Do enake pravne posledice je pripeljala tudi prepozna vložitev pritožbe po ZUS (1. odstavek 343. člena ZPP in 16. člen ZUS). Z 89. členom ZUS-1 je zakonodajalec izrazil svojo voljo, da po preteku roka ugasne pravica za vložitev revizije kot pravnega sredstva. Ker to velja za pravno sredstvo kot takšno, mora do enake posledice voditi tudi njena dopolnitev, če je vložena po preteku roka. Revizijsko sodišče dopolnitve vloge ni zavrglo, saj ne gre za samostojno novo vlogo, temveč zgolj za dopolnitev že prej vložene vloge. Ker pa je po preteku roka pravica do vložitve dopolnitve revizije ugasnila, je revizijsko sodišče ni upoštevalo in njenih razlogov ni presojalo.
ZUS člen 28, 34, 34/1-5.ZUS-1 člen 76, 82, 82/2, 107, 107/2.
prisilna izterjava - zavrženje tožbe
Po presoji Vrhovnega sodišča je odločitev sodišča prve stopnje na podlagi 5. točke 1. odstavka 34. člena ZUS pravilna, saj je bila zoper upravna akta, ki se s tožbo izrecno izpodbijata, mogoča pritožba, vendar pa ta ni bila vložena. 2. odstavek 4. člena v času odločanja veljavnega ZUS določa, da upravni spor ni dopusten, če stranka, ki je imela možnost vložiti pritožbo zoper upravni akt, pritožbe ni vložila ali jo je vložila prepozno.