CZ člen 154, 154/1.ZCS-1 člen 2, 12, 12/1-12.ZUP člen 260, 260/1-1, 260/1-5, 263, 263/2.
obnova upravnega postopka po uradni dolžnosti - ponarejeno potrdilo o poreklu - uvedba obnove postopka po uradni dolžnosti - subjektivni rok za obnovo - nova dejstva in novi dokazi - - verodostojnost potrdila o poreklu
Pri obnovi po uradni dolžnosti se postopek začne po uradni dolžnosti in se razmerje med organom in stranko vzpostavi šele s sklepom o obnovi. Zato pred tem ni mogoče sodelovanje stranke v postopku. Tožeča stranka bo lahko v obnovljenem postopku v celoti uveljavljala vse ugovore v zvezi s ponarejenostjo potrdila o poreklu blaga in predlagala vse ostale dokaze za obrambo svojih pravic.
ZUS-1 člen 42, 42/1, 71, 71/2. CZ člen 145, 145/3-1, 145/3-2.
tranzitni carinski postopek – odstranitev blaga izpod carinskega nadzora – voznik tovornega vozila – carinski dolžnik – solidarna odgovornost za carinski dolg – enotno sosporništvo
V skladu s 1. alinejo tretjega odstavka 145. člena CZ je carinski dolžnik oseba, ki je odstranila blago izpod carinskega nadzora, ob tem pa ni pomembno, ali je ravnala po lastni volji ali po navodilih koga drugega.
naknaden obračun carinskega dolga – ponarejeno potrdilo o poreklu – nepravilno prijavljeni podatki v deklaraciji – preferencialna obravnava
Glede na v upravnem postopku ugotovljeno dejansko stanje, iz katerega izhaja, da je bilo potrdilo o poreklu blaga izdano za količino 25 ton in ne 250 ton sladkorja (količina na potrdilu je bila ponarejena tako, da je bila ničla naknadno dopisana), so izpolnjeni vsi pogoji za naknaden obračun carinskega dolga, saj deklarant (špediter, ki je nastopal v imenu in za račun tožeče stranke) v predmetnih deklaracijah ni prijavil pravilnih podatkov po prvem odstavku 240. člena CZ (1990), uvoženo blago pa je bilo neupravičeno deležno preferencialne obravnave.
CZ (1976) člen 30b, 30b/4. CZ (1990) člen 32, 32/4. CZ (1995) člen 182.
naknadni obračun - prehodne carinske oprostitve - pogoji za oprostitev plačila carinskih dajatev iz naslova tujih vlaganj - uvoz opreme iz naslova vloge tuje osebe - uporaba prehodnih določb CZ (1995) - relativno zastaranje drugostopenjske odločbe carinskega organa
S tem, ko je tožeča stranka uvoženo blago dala v brezplačen najem znotraj roka pet let od dneva uvoza, je carinsko blago dala v uporabo drugemu, zaradi česar mora plačati carino in druge uvozne dajatve na podlagi četrtega odstavka 30.b člena CZ (1976) oziroma četrtega odstavka 32. člena CZ (1990), saj ni več izpolnjen namen predhodne carinske oprostitve. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da naknadni obračun carinskega dolga pomeni le nadaljevanje upravnega postopka, ki se je začel s sprejemom carinske deklaracije, zato je bil pravilno uporabljen CZ (1976) oziroma CZ (1990).
ZUS-1 člen 22, 22/1, 83, 83/2-1, 83/2-2, 83/2-3, 84, 84/2. ZPP člen 11, 42, 42/1. ZUP člen 260, 260-2.
carine – obnova postopka – združitev revizij – dovoljenost revizije – pravica ali obveznost stranke, izražena v denarni vrednosti – pomembno pravno vprašanje – zelo hude posledice – pravne posledice izdaje sklepa o obnovi – trditveno in dokazno breme – zavrženje predloga za izdajo začasne odredbe
Spor o uvedbi obnove postopka obračuna carinskih dajatev ni spor, ki je izražen v denarni vrednosti. Na drugačno odločitev ne vpliva, da bodo v obnovljenih postopkih lahko izdane odločbe, v kateri bo pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti.
odvzem carinskega blaga - nezakonit vnos na carinsko območje
Pri tem je bil pravilno uporabljen tudi 43. člen CZ, ki v prvem odstavku določa, da carinski organ ob najdbi nezakonito vnesenega blaga na carinsko območje sprejme potrebne ukrepe, vključno s prodajo blaga, da vzpostavi zakonito stanje.
carina - dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - pooblastilo ministra - naknadni obračun carinskega dolga
Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Za pomembno pravno vprašanje glede na vsebino zadeve gre, če je mogoče od njegove rešitve pričakovati razvoj prava preko sodne prakse glede takega vprašanja, če bi bilo pomembno za zagotovitev pravne varnosti ali za enotno uporabo prava na področju, na katerega se nanaša vsebina zadeve.
CZ člen 6, 154, 154/5.ZCS-1 člen 2, 12, 12/1-12.ZUP člen 260, 260/1-1, 260/1-5, 263, 263/2.ZUS-1 člen 75, 75/2, 85, 85/1.
obnova upravnega postopka po uradni dolžnosti - ponarejeno potrdilo o poreklu - uvedba obnove postopka po uradni dolžnosti - subjektivni rok za obnovo - nova dejstva in novi dokazi - verodostojnost potrdila o poreklu - glavna obravnava - zahteva za izvedbo glavne obravnave - sojenje brez glavne obravnave - bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu
Ker je v obravnavanih zadevah odločilno samo to, ali je utemeljena obnova postopka (gre zgolj za presojo izpolnjevanja zakonskih pogojev za uporabo izrednega pravnega sredstva), niso relevantni ugovori tožeče stranke, ki se nanašajo na kršitev načela zaslišanja stranke. V obnovi po uradni dolžnosti se postopek začne po uradni dolžnosti in se razmerje med organom in stranko vzpostavi šele s sklepom o obnovi, zato pred tem ni mogoče sodelovanje stranke v postopku. Tožeča stranka pa bo lahko v obnovljenem postopku v celoti uveljavljala ugovore in predlagala vse dokaze za obrambo svojih pravic.
carine - dovoljenost revizije - trditveno in dokazno breme
Uveljavljanje dovoljenosti revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 zgolj s tem, da se prepiše zakonsko besedilo, ob tem pa ne obrazloži, s čim naj bi bili predpisani pogoji izpolnjeni, v okviru revidentovega trditvenega in dokaznega bremena ne izkazuje pogojev za dovoljenost revizije.
Dejanje, ki pretrga zastaranje,v skladu s tretjim odstavkom 57. člena ZP (1983) je v obravnavani zadevi že dopis Carinarnice A. (ki je organ, pristojen za postopek in izvršitev) Carinarnici B., naj iz razlogov ekonomičnosti opravi prevzem in prodajo dragih kamnov, saj je bil namen tega dopisa izvršitev varstvenega ukrepa odvzema blaga, ne glede na to, če so bile kasneje izdana odločba o dovolitvi izvršbe Carinarnice B. (izdana na podlagi tega dopisa) in vse njene pravne posledice odpravljene zaradi krajevne nepristojnosti.
odločba o carinskem prekršku - varstveni ukrep odvzema blaga - organ, pristojen za izvršbo
Po prvem odstavku 277. člena ZUP(1986) je za izvršitev varstvenega ukrepa odvzema blaga, določena v odločbi o carinskem prekršku, pristojen organ, ki je odločil o stvari na prvi stopnji; v obravnavanem primeru torej Carinarnica Ljubljana, ki je izdala odločbo o prekršku. Ker mora po prvem odstavku 25. člena ZUP(1986) vsak organ po uradni dolžnosti ves čas paziti na svojo krajevno in stvarno pristojnost, je tožena stranka ravnala pravilno, ko je odpravila sklep o dovolitvi izvršbe Carinarnice Celje zaradi krajevne nepristojnosti.
CZ (1995) člen 178, 178/3, 182. CZ (1976) člen 30b, 30b/4. CZ (1990) člen 32, 32/4. ZUS-1 člen 94, 94/1.
predhodne določbe carinskega zakona – oprostitev plačila carinskih dajatev iz naslova tujih vlaganj – zmotna uporaba materialnega prava – srednji tečaj Banke Slovenije
Glede na ugotovljeno dejansko stanje, kot izhaja iz upravnih spisov, je tožeča stranka s tem, da je tovorno vozilo dala v najem znotraj roka 5 let od dneva uvoza, carinsko blago dala v uporabo drugemu, zaradi česar mora plačati carino in druge uvozne dajatve na podlagi četrtega odstavka 32. člena CZ (1990), saj ni več izpolnjen namen predhodne carinske oprostitve. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da naknadni obračun carinskega dolga pomeni le nadaljevanje upravnega postopka, ki se je začel s sprejemom carinske deklaracije, zato je bil pravilno uporabljen CZ (1976) oziroma CZ (1990).
uvrstitev blaga v carinsko tarifo - uporaba materialnega prava - relevantno dejansko stanje - spornost dejanskega stanja - izvedenstvo - pasivna legitimacija - carinski dolžnik - carinski deklarant - zastopanje v carinskih postopkih
Ob izpolnjevanju pogojev iz 47. člena CZ lahko katerakoli oseba, vključno s špediterjem, v carinskih postopkih nastopa v lastnem imenu in za svoj račun ali pa v lastnem imenu in za tuj račun, torej kot deklarant in posledično carinski dolžnik. Če bi revident hotel nastopati v tujem imenu, v imenu prejemnika blaga, torej brez statusa deklaranta, bi moral to izrecno navesti ob vložitvi carinske deklaracije, česar pa ni storil.
pomembno pravno vprašanje – pooblastilo ministra – zavrženje revizije – dovoljenost revizije – trditveno in dokazno breme – umik carinske deklaracije – umik po uradni dolžnosti
Vprašanje, ki ga tožeča stranka izpostavlja, ni pomembno pravno vprašanje, saj ga je glede na dikcijo ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve, ki pa je v obravnavanem primeru vprašanje, ali je carinski organ pravilno in zakonito štel carinsko deklaracijo za umaknjeno.
CZ člen 125, 148, 148/1-c, 154, 154/1.ZUS-1 člen 52, 59, 59/2-2.
tranzit - naknadni obračun carinskega dolga - skrbnost v carinskem postopku - višja sila
Revizijsko sodišče se strinja s stališčem tožene stranke in sodišča prve stopnje, da tatvina blaga iz ukradenega tovornjaka v obravnavanem primeru sama po sebi ne predstavlja izpolnjenega pravnega standarda višje sile iz c) točke prvega odstavka 148. člena CZ, ki je smiselno vsebovan v drugem odstavku 177. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR, Ur.l. SFRJ, št. 29/78 in nasl.), ko dejanje tretjega ni pričakovano, niti se posledicam ne da izogniti oziroma jih odstraniti. Tranzitni carinski postopek, ko blago prečka carinsko črto in se ne obračuna carina, ker naj bi bilo blago le začasno na ozemlju Republike Slovenije zaradi tranzita, pa po naravi stvari zahteva še večjo raven skrbnosti. Tatvina tovornjaka ni nekaj nepredvidljivega, niti zalivkanost in zaklenjenost tovornjaka ne predstavljata ustreznega ukrepa zavarovanja.
ZUS-1 člen 55, 55/2, 70, 70/2, 75, 75/2, 75/3, 85, 85/1-1, 91. CZ (1995) člen 52, 52/1-2, 52/3. ZUP (1986) člen 183, 183/1, 189.
uvrstitev blaga v carinsko tarifo - strokovno mnenje carinskega laboratorija - naknadni obračun carinskega dolga - postavitev izvedenca - bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu
Revident je ves čas nasprotoval uvrstitvi blaga v tarifno oznako KNCT, določeno s strani carinskih organov, vendar nestrinjanje z uvrstitvijo v tarifno oznako KNCT ne pomeni nestrinjanja z ugotovljenim dejanskim stanjem. Dejansko stanje je torej ostalo nesporno in ker je dokaz z izvedencem namenjen ugotavljanju dejanskega stanja, z zavrnitvijo tega dokaznega predloga sodišče prve stopnje ni kršilo revidentove pravice do izjave.
dovoljenost revizije – neenotnost sodne prakse – obnova postopka ali naknadni obračun carinskega dolga
Vrhovno sodišče je že večkrat zavzelo enako stališče, da naknadno preverjanje carinskih deklaracij po določbah CZ ne izključuje izvedbe obnove carinskega postopka po določbah ZUP, če so za to izpolnjeni vsi pogoji, zato zatrjevana neenotnost sodne prakse ni podana.
Vprašanje, ki ga tožeča stranka izpostavlja, ni pomembno pravno vprašanje, saj ga je glede na dikcijo ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve, ki pa je v obravnavanem primeru vprašanje, ali carinski dolg obračunati v skladu z določbami o naknadnem obračunu carine po CZ ali na podlagi določb o obnovi postopka po ZUP. O tem vprašanju pa je Vrhovno sodišče že večkrat zavzelo enako stališče, od katerega izpodbijana sodba ne odstopa.