ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1. KZ-1 člen 204.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - kaznivo dejanje tatvine
Tožena stranka je tožniku izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi na podlagi 1. alineje 1. odstavka 111. člena ZDR. Tožniku je očitala kršitev pogodbe o zaposlitvi in predpisov z znaki kaznivega dejanja (ker naj bi tožnik brez dovoljenja in vednosti delodajalca razpolagal z lesom delodajalca, da bi si ga protipravno prilastil). Tožena stranka ni dokazala, da si je tožnik želel drva - goli protipravno prilastiti. Ker vsi elementi očitanega kaznivega dejanja tatvine tako niso bili podani, je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
predmet izvršbe - lastninska pravica na nepremičnini - zaznamba vrstnega reda
Zaznamba vrstnega reda ni ovira za nadaljnje (poznejše) vpise (prvi odstavek 73. člena Zakona o zemljiški knjigi; v nadaljevanju ZZK-1), pri čemer je res, da ti učinkujejo pod razveznim pogojem, ki nastopi, če je dovoljena vknjižba pridobitve lastninske pravice v zaznamovanem vrstnem redu. Če je zaznamba v zakonskem roku „opravičena“, poznejši vpisi izgubijo veljavo.
ZJU člen 24, 25, 35, 39, 39/2. ZUJF člen 168, 168/1.
povrnitev stroškov - javni prevoz - sodno varstvo - rok za sodno varstvo - rok za vložitev tožbe – pravočasnost tožbe - odločitev komisije za pritožbe - molk organa - povračilo stroškov prevoza na delo in z dela
Javni uslužbenec ima pravico vložiti tožbo v roku tridesetih dni od vročitve sklepa komisije za pritožbe, tudi če ta ni odločila v roku. Ne gre za to, da bi se s kasnejšo odločitvijo komisije za pritožbe javnemu uslužbencu odprl nov rok za vložitev tožbe, ampak za to, da zakon javnemu uslužbencu v primeru prekoračitve roka iz drugega odstavka 39. člena ZJU daje dve možnosti za vložitev tožbe.
Ker znaša razdalja od avtobusne postaje do tožničinega delovnega mesta več kot dva kilometra, je tožnica upravičen do povračila stroškov prevoza na delo in z dela na podlagi prvega odstavka 168. člena ZUJF (po katerem zaposlenemu pripada povračilo stroškov prevoza na delo in z dela glede na razdaljo od kraja bivališča do delovnega mesta, če ta razdalja znaša več kot dva kilometra).
rok za podajo odpovedi - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Tožena stranka je potem, ko je že ugotovila razloge za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi (katere zakonitost se presoja v tem sporu), sodno pripoznala tožbeni zahtevek tožnika v drugem sporu glede obstoja delovnega razmerja, kar pomeni, da ni podan pogoj iz prvega odstavka 110. člena ZDR, da delodajalec lahko odpove pogodbe o zaposlitvi le, če obstajajo razlogi, določeni z zakonom in če ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka oziroma do poteka časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi. Tožena stranka je namreč s pripoznavo tožbenega zahtevka, da tožniku še traja delovno razmerje za nedoločen čas in da ga je dolžna pozvati nazaj na delo, štela, da je s tožnikom mogoče nadaljevati delovno razmerje.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL0066133
ZP-1 člen 133. ZPrCP člen 104, 104/3, 104/4, 107.
dokazna ocena - preverjanje psihofizičnega stanja - preizkus alkoholiziranosti - zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti
Preizkušanec lahko izrazi nestrinjanje z rezultatom elektronskega alkotesta z besedami ali tako, da odkloni podpis zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti.
Preizkušanec krije stroške strokovnega pregleda le, če ima v organizmu višjo vsebnost alkohola od dovoljene.
plača - regres za letni dopust - plačilo za delo - obveznost plačila
Direktor tožene stranke je tožnici plačal določen denarni znesek, vendar iz lastnih sredstev. Tožena stranka v zvezi z navedenim plačilom ni predložila nobenih dokazov, da je šlo za delno poravnavo vtoževanih terjatev iz naslova delovnega razmerja (plače, regresa za letni dopust), zato ni podlage, da bi se ta sredstva odštela od tožničinih terjatev.
Pri plačilu sodne takse se šteje, da je taksa plačana v roku, določenem v plačilnem nalogu, če je denarno nakazilo prejeto v dobro predhodnega podračuna sodišča v treh dneh po izteku tega roka (6.b člen ZST-1). Denarni znesek takse za tožbo ni bil prejet v dobro prehodnega računa sodišča v 15-dnevnem roku, določenem v 1. odstavku 34. člena ZST-1 niti v nadaljnjih treh delovnih dneh (v roku iz 6.b člena ZST-1), kar je razlog za ustavitev postopka (3. odstavek 105.a člena ZPP).
invalidnost I. kategorije - invalid III. kategorije
Pri tožniku (invalidu III. kategorije) je prišlo do poslabšanja invalidnosti, zato je tožnikov tožbeni zahtevek, da se ga zaradi posledic bolezni razvrsti v I. kategorijo invalidnosti, utemeljen. Po 2. odstavku 163. člena ZPIZ-1 nova pravica iz invalidskega zavarovanja, to je pravica do invalidske pokojnine, pripada upravičencu od prvega dne naslednjega meseca po nastanku spremembe.
pogodba o organiziranju potovanja - organizator posebne storitve - odškodninska odgovornost organizatorja potovanja - skrbnost pri izbiri osebe, ki je opravila storitev
Upoštevaje, da je tožena stranka v pisnih obvestilih v zvezi s potovanjem ponudila možnost izleta z jeepi kot fakultativnega izleta in da je predstavnica tožene stranke potnike seznanila o vseh podrobnostih izleta, pobrala prijave in plačila, po navodilih tožene stranke izbrala lokalno turistično organizacijo ter aktivno sodelovala pri izvedbi izleta, je pravilen zaključek, da je toženo stranko šteti za organizatorja izleta z jeepi, organizacijo izleta z jeepi pa kot opcijski dodatni izlet v smislu posebnih storitev, ki jih odloča VI. točka Splošnih pogojev poslovanja tožene stranke.
ZZVZZ člen 80, 81, 82. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež
Tožnik bi bil upravičen do polnega bolniškega staleža tudi za sporno obdobje, v kolikor bi bilo njegovo zdravstveno stanje v spornem obdobju takšno, da mu to ne bi dopuščalo opravljati dela, kar pa iz ugotovljenega dejanskega stanja ne izhaja. Zaradi zdravstvenih težav tožnika je bil tožnik v spornem obdobju sposoben za delo v skrajšanem delovnem času 4 ure dnevno, od določenega dne dalje pa je bil zmožen za delo v polnem delovnem času. Zato tožnikov tožbeni zahtevek, da v spornem obdobju ni bil zmožen za delo, ni utemeljen.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi - poslovodna oseba - pogodba o zaposlitvi s poslovodno osebo - pogodba o zaposlitvi za določen čas - razlaga pogodbe
Pogodba o zaposlitvi za določen čas preneha veljati s potekom časa, za katerega je bila sklenjena. V pogodbi o zaposlitvi tožnika je bilo trajanje določeno - do trenutka, ko mu preneha funkcija namestnika predsednika uprave. Ta mu je prenehala z dnem odpoklica. Ker pa je imel tožnik pravico, tožena stranka pa dolžnost ponuditi tožniku zaposlitev ter delovno mesto, ustrezno njegovi izobrazbi in strokovnim znanjem in ko je tožena stranka izpolnila svojo obvezo, ponudbo pa je tožnik zavrnil, je nastopilo dejstvo, ki je pomenilo prenehanje pogodbe, sklenjene na podlagi določb 72. člena ZDR. Ugotovitev o prenehanju pogodbe o zaposlitvi za določen čas za poslovodenje družbe nima narave odpovedi pogodbe o zaposlitvi po določbah ZDR. Zato tožnikov tožbeni zahtevek, da odpoved pogodbe o zaposlitvi ni zakonita, ni utemeljen.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSL0023288
KZ-1 člen 160, 160/1, 160/2,168, 168/2. ZKP člen 52, 52/1, 148, 158, 158/1. ZObr člen 32, 32/2, 34, 34/2.
pravočasnost predloga za pregon – upravičeni predlagatelj – vojaška oseba – žaljiva obdolžitev – pooblastila policije v predkazenskem postopku – pristojni organ ministrstva za obrambo
Kadar so podani razlogi za sum, da je kaznivo dejanje v Slovenski vojski ali v ministrstvu, pristojnem za obrambo, storila vojaška oseba, zaposlena v Slovenski vojski, ima z zakonom določen pristojni organ v Ministrstvu, pristojnem za obrambo (nekatera) pooblastila policije v predkazenskem postopku, ki jih določa ZKP, torej tudi pooblastila po 148. členu ZKP. Skladno z ZObr ima taka pooblastila Obveščevalno varnostna služba Ministrstva za obrambo.
vmesna sodba - odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Kadar sodišče pride do ugotovitve, da zahtevek na plačilo odškodnine po temelju ni utemeljen, mora tožbeni zahtevek zavrniti, saj se z vmesno sodbo lahko izreče le, da je tožbeni zahtevek po temelju delno ali v celoti utemeljen, ne pa, da ni utemeljen. Sodišče prve stopnje je z izdajo „zavrnilne vmesne sodbe“, namesto, da bi s sodbo tožbeni zahtevek zavrnilo, po nepotrebnem podaljšalo in tudi podražilo postopek. Zaradi zmotne uporabe določbe 315. člena ZPP je podana relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka, na katero pa pritožbeno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti, temveč le na pritožbo stranke.
Tožniku je pri spuščanju pri stopnicah zdrsnilo na listu okrasne lončnice (benjamina) in je padel po stopnicah. Stopnišče, na katerem je padel tožnik, ni nevarna stvar, za katero bi tožena stranka odgovarjala po načelu objektivne odgovornosti. Uveljavljena sodna praksa je, da stopnišče samo po sebi ni nevarna stvar in da hoja po stopnicah ne pomeni nevarne dejavnosti. Stopnišče v posebnih okoliščinah lahko postane nevarna stvar, vendar takšne okoliščine v konkretnem primeru niso bile ugotovljene.
Toženi stranki ni možno očitati neustreznega čiščenja, ker naj bi bil na tleh en list benjamina. Kakšen odpadel list benjamina ni mogel povzročiti spolzkosti stopnic, še zlasti, ker je rastlina stala na podestu med dvema krakoma stopnic. Toženi stranki ni možno očitati opustitve ustrezne skrbnosti glede zagotavljanja varnih pogojev dela, zato tožena stranka ni krivdno odgovorna za škodo, ki jo je tožnik utrpel zaradi padca po stopnišču.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-6, 125, 125/3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – neuspešno opravljeno poskusno delo
Tožnik je kot komercialist ustvaril bistveno nižji obseg ustvarjenega prometa od pričakovanega in tistega, ki so ga dosegali drugi komercialisti. S svojim delom ni dosegel prometa, ki bi pokrival stroške delodajalca v zvezi z njegovo plačo. Nedoseganje minimalnega pričakovanega finančnega učinka dela komercialista (promet v višini, ki bi pokril vsaj stroške, ki jih delodajalec ima z delavcem) je lahko utemeljen razlog za oceno, da tožnik ni uspešno opravil poskusnega dela. Zato je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožniku po 6. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR (neuspešno opravljeno poskusno delo), zakonita.
omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu
Ker v obravnavani zadevi vrednost prejete pomoči presega vrednost zapustničinega premoženja, dedovanja ni in je potrebno premoženje, ki je postalo lastnina občine, s sklepom izročiti pristojnemu organu občine.
ZZVZZ člen 23, 23/1, 23/1-2, 25, 25/2, 26. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 135, 135/1.
zdravljenje v tujini - izčrpane možnosti zdravljenja
Dejstvo, da posega, ki ga je tožnik opravil v Avstriji, vodilni strokovnjaki s področja ortopedije v Sloveniji niso bili pripravljeni nuditi, pomeni, da je bil izkazan pogoj iz 135. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja o izčrpanosti možnosti zdravljenja v domovini. Le teoretične možnosti zdravljenja z operacijo, do katere pa tožnik ni imel dostopa, ne zadoščajo. Zato je tožbeni zahtevek, da je tožnik upravičen do napotitve na zdravljenje v tujino in do povrnitve stroškov tega zdravljenja, utemeljen.
Šele v primeru, če se tudi z zaslišanjem izvedenca ne odpravijo vsi dvomi o pravilnosti podanega mnenja oz. o pomanjkljivostih tega mnenja, lahko stranke zahtevajo mnenje drugih izvedencev.
spor majhne vrednosti - veljavnost pogodbe o upravljanju - določitev upravnika - stroški obratovanja - merilo za razdelitev stroškov
Upoštevajoč dejansko ugotovitev sodišča prve stopnje, da so pogodbo o upravljanju podpisali etažni lastniki z več kot 50 % solastniškim deležem, ki ne more biti predmet pritožbenega preizkusa, je zaključek sodišča prve stopnje o veljavni sklenitvi pogodbe o upravljanju pravilen.
Ker so objavljeni predpisi, kot je tudi zadevni pravilnik, znani vsem in veljajo za vse enako, se toženka na nepoznavanje ključa delitve stroškov obratovanja, kot izhaja iz navedenega pravilnika, povsem neutemeljeno sklicuje.