ZST-1 člen 11, 11/4, 14, 14/2, 19, 19/2. ZPP člen 41.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – odmera sodne takse – vrednost spornega predmeta – sosporništvo
Pravilnost odmere sodne takse je načeloma vprašanje, ki se rešuje v postopku izdaje plačilnega naloga, vendar je znesek dolžne sodne takse (tudi) bistveni element ocene, ali lahko stranka plača sodno takso, ne da bi bila s tem bistveno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja. V primeru, kot je obravnavani (sosporniki), je višina takse, ki jo je dolžna plačati posamezna stranka, odvisna od opredelitve vrste sosporništva, saj je od tega odvisna vrednost spornega predmeta
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – objektivne meje pravnomočnosti – ponovna zahteva
Sklep o zavrnitvi predloga prvo tožeče stranke za oprostitev plačila sodnih taks je pravnomočen, pritožnik pa v ponovljenem predlogu ne navaja ničesar takega, kar bi presegalo objektivne meje pravnomočnosti. Njegovo ponovno zahtevo za oprostitev plačila sodnih taks je sodišče prve stopnje torej pravilno zavrglo kot nedovoljeno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0078428
OZ člen 239, 239/2, 240. ZPP člen 319, 319/3, 324, 324/3, 359.
poslovna odškodninska odgovornost - izpolnitev z zamudo – povrnitev škode – oprostitev odgovornosti dolžnika – ugovor pobotanja – tričlenski izrek – prepoved reformatio in peius
Stranka, ki uveljavlja odškodninski zahtevek zaradi zamude z izpolnitvijo, tudi kot pobotni ugovor, je dolžna izkazati vse predpostavke odškodninske odgovornosti.
O terjatvi, ki se uveljavlja z ugovorom zaradi pobota, mora sodišče prve stopnje odločiti, izrek sodbe, s katero sodišče odloči o ugovoru pobota, pa mora poleg ugodilnega oziroma zavrnilnega dela vsebovati še odločbo o obstoju ali neobstoju terjatve, ki je bila uveljavljana zaradi pobota. Kot neutemeljen zavrne ugovor zaradi pobota sodišče le v primeru, da niso izpolnjeni pogoji za pobot.
SZ-1 člen 17, 17/1, 30, 30/1. SPZ člen 40, 49, 49/1. ZGD-1 člen 580, 580/6.
pogodba o upravljanju – stroški upravljanja – vpis v zemljiško knjigo - obveznost etažnega lastnika
Za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini se zahteva vpis v zemljiško knjigo (konstitutiven vpis), vendar pa je toženka že z nakupom poslovnega prostora prevzela vse pravice in obveznosti, ki jih imajo etažni lastniki, saj mora vsak etažni lastnik plačevati stroške upravljanja in druge stroške, ki izvirajo iz večstanovanjske stavbe.
oprostitev plačila sodnih taks – prava oseba – blokada transakcijskih računov – bilančni dobiček
Ugotovitve, da je imel na transakcijske račune prilive, dolžnik v pritožbi ne izpodbija, samo dejstvo, da je imel račune blokirane, pa za utemeljenost predloga za taksno oprostitev ne zadošča.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSM0021851
KZ-1 člen 59, 59/2, 173, 173/1. ZKP člen 371, 371/2.
kaznivo dejanje spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let - kršitev procesnih določb - zavrnitev dokaznega predloga - obrazloženost dokaznega predloga - preklic pogojne obsodbe
Obrazloženost dokaznega predloga je nujni pogoj, da bi sodišče o predlogu odločalo, ne pa že, da bi mu ugodilo. Zato je potrebna utemeljenost, ki je odvisna od vsebine, ki bo z izvedbo predlaganega dokaza pridobljena.
ZST-1 člen 11, 11/1, 11/2, 11/5, 12, 12/2, 12/3. ZBPP člen 13, 13/2.
delna oprostitev plačila sodnih taks – uporaba kriterijev za brezplačno pravno pomoč – obročno plačilo sodnih taks – osnovni znesek minimalnega dohodka
Ker ZST-1 podrobnejših meril za presojo upravičenosti do delne oprostitve plačila sodnih taks ne določa, je mogoče smiselno upoštevati kriterije, ki jih za ugoditev prošnji za brezplačno pravno pomoč določa ZBPP.
izpolnitveni (paricijski) rok - izpolnitveni rok pri neupravičeni obogatitvi
V odločitvi sodišča prve stopnje je določen 15-dnevni rok za povrnitev pravdnih stroškov, kar je v skladu z določbo drugega odstavka 313. člena ZPP, po kateri sodišče za izpolnitev denarne dajatve določi praviloma rok 15 dni. Sodišče prve stopnje ni imelo pravne podlage, da bi določilo obročno plačevanje denarnega verzijskega zahtevka.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSL0023287
KZ-1B člen 86, 86/12. ZKP člen 129a, 129a/1.
alternativna izvršitev kazni zapora – dopustnost – priznanje krivde – sporazum o priznanju krivde – način izvršitve kazni
Po določbi 12. odstavka 86. člena KZ-1B je sodišče vezano na predlagani način izvršitve kazni le takrat, ko je način izvršitve izrecno tudi vsebovan v predlogu tožilca za izrek kazenske sankcije v primeru priznanja krivde po obtožbi oziroma je izrecno zapisan v sporazumu o priznanju krivde, ki ga skleneta obdolženec in državni tožilec. Če tožilčev predlog za izrek kazenske sankcije za primer priznanja krivde oziroma sporazum o priznanju krivde ne vsebuje izrecnega predloga glede načina izvršitve kazni zapora, pa sodišče prve stopnje ni omejeno pri odločanju o predlogu obsojenca po pravnomočnosti sodbe, da se kazen zapora izvrši na načine, ki so opredeljeni v 86. členu KZ-1B.
Da je v pobot uveljavljani znesek nepravilen zaradi napačnega izračuna obresti, je tožeča stranka prvič zatrdila šele v pritožbi. Po določilih 337. člena ZPP gre za neupoštevne pritožbene novote, saj tožeča stranke ne opraviči, zakaj napačnega izračuna obresti ni uveljavljala tekom postopka na prvi stopnji.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL0066128
ZP-1 člen 8, 22. ZVoz člen 50, 50/1, 50/1-3, 50/8, 58. KZ-1 člen 30, 30/3.
pogoji za udeležbo voznikov motornih vozil v cestnem prometu - vožnja brez veljavnega vozniškega dovoljenja - ponovna pridobitev vozniškega dovoljenja - vožnja z vozniškim dovoljenjem, izdanim v tujini
Ker državljan RS po izrečenem prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja, le-tega ni ponovno pridobil v RS (izdano mu je bilo v BiH), v RS nima veljavnega vozniškega dovoljenja.
rok za podajo odpovedi - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Tožena stranka je potem, ko je že ugotovila razloge za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi (katere zakonitost se presoja v tem sporu), sodno pripoznala tožbeni zahtevek tožnika v drugem sporu glede obstoja delovnega razmerja, kar pomeni, da ni podan pogoj iz prvega odstavka 110. člena ZDR, da delodajalec lahko odpove pogodbe o zaposlitvi le, če obstajajo razlogi, določeni z zakonom in če ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka oziroma do poteka časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi. Tožena stranka je namreč s pripoznavo tožbenega zahtevka, da tožniku še traja delovno razmerje za nedoločen čas in da ga je dolžna pozvati nazaj na delo, štela, da je s tožnikom mogoče nadaljevati delovno razmerje.
ZJU člen 24, 25, 35, 39, 39/2. ZUJF člen 168, 168/1.
povrnitev stroškov - javni prevoz - sodno varstvo - rok za sodno varstvo - rok za vložitev tožbe – pravočasnost tožbe - odločitev komisije za pritožbe - molk organa - povračilo stroškov prevoza na delo in z dela
Javni uslužbenec ima pravico vložiti tožbo v roku tridesetih dni od vročitve sklepa komisije za pritožbe, tudi če ta ni odločila v roku. Ne gre za to, da bi se s kasnejšo odločitvijo komisije za pritožbe javnemu uslužbencu odprl nov rok za vložitev tožbe, ampak za to, da zakon javnemu uslužbencu v primeru prekoračitve roka iz drugega odstavka 39. člena ZJU daje dve možnosti za vložitev tožbe.
Ker znaša razdalja od avtobusne postaje do delovnega mesta tožeče stranke več kot dva kilometra, je tožeča stranka upravičen do povračila stroškov prevoza na delo in z dela na podlagi prvega odstavka 168. člena ZUJF (po katerem zaposlenemu pripada povračilo stroškov prevoza na delo in z dela glede na razdaljo od kraja bivališča do delovnega mesta, če ta razdalja znaša več kot dva kilometra).
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1. KZ-1 člen 204.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - kaznivo dejanje tatvine
Tožena stranka je tožniku izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi na podlagi 1. alineje 1. odstavka 111. člena ZDR. Tožniku je očitala kršitev pogodbe o zaposlitvi in predpisov z znaki kaznivega dejanja (ker naj bi tožnik brez dovoljenja in vednosti delodajalca razpolagal z lesom delodajalca, da bi si ga protipravno prilastil). Tožena stranka ni dokazala, da si je tožnik želel drva - goli protipravno prilastiti. Ker vsi elementi očitanega kaznivega dejanja tatvine tako niso bili podani, je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
sklep o izvršbi - predmet izvršbe - obrazložen ugovor - premične stvari - omejitve izvršbe proti pravnim osebam in podjetniku
Ker predmeti izvršbe v sklepu o izvršbi niso konkretno navedeni, dolžnik niti še ni mogel obrazloženo uveljavljati, da je izvršba dovoljena na stvari, na kateri je možnost izvršbe omejena, zato je treba dolžniku v okviru zakonskih možnosti omogočiti, da s konkretnimi trditvami in predlaganjem dokazov uveljavlja morebitno kršitev 80. člena ZIZ.
nadaljevanje izvršbe z novim sredstvom ali predmetom izvršbe - ugovor - razlogi za ugovor
Zoper sklep o dovolitvi oziroma nadaljevanju izvršbe z novim sredstvom ali predmetom izvršbe lahko dolžnik vloži ugovor, le iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo na novem sredstvu ali predmetu izvršbe, kar pomeni, da lahko ugovarja le zoper novo sredstvo in predmet izvršbe (smiselna uporaba 53. v zvezi s 34. členom ZIZ).
predmet izvršbe - lastninska pravica na nepremičnini - zaznamba vrstnega reda
Zaznamba vrstnega reda ni ovira za nadaljnje (poznejše) vpise (prvi odstavek 73. člena Zakona o zemljiški knjigi; v nadaljevanju ZZK-1), pri čemer je res, da ti učinkujejo pod razveznim pogojem, ki nastopi, če je dovoljena vknjižba pridobitve lastninske pravice v zaznamovanem vrstnem redu. Če je zaznamba v zakonskem roku „opravičena“, poznejši vpisi izgubijo veljavo.
sprejem na zdravljenje brez privolitve - nujni primer – poslabšanje paranoidne oblike shizofrenije - agresivnost
Zdravljenje pod nadzorom je nujno, ker je udeleženec do svojega zdravstvenega stanja nekritičen in zaradi bolezni pri zdravljenju ne sodeluje. Ne sprejema zdravljenja z zdravili. Z ukrepi, ki bi za udeleženca pomenili blažji poseg v osebno svobodo, se je že poizkusilo.