Ni mogoče pritrditi pritožbenim izvajanjem, da lahko upnik s tem, ko pahne dolžnika v stečaj, pride do poslovnega deleža dolžnika v S., d. o. o. , ne da bi mu bilo treba plačati primerno ceno, saj bi bil stečajni upravitelj v primeru stečaja primoran sprejeti nižjo ponudbo upnika, kar bi privedlo do kršitve določil načela enakega obravnavanja upnikov in načela zagotavljanja najboljših pogojev za plačilo upnikov. Stečajni upravitelj se namreč lahko odloči za nadaljevanje pravde, ki jo je začel dolžnik za izstop iz S., d. o. o.
Dolžnik se lahko stečajnega postopka reši, če dokaže, da je stopnja verjetnosti, da bo izvedba načrta finančnega prestrukturiranja omogočila tako finančno prestrukturiranje dolžnika, da bo postal kratkoročno in dolgoročno plačilno sposoben, višja od 50 %.
Ni mogoče zavrniti uporabe posameznih določil ZFPPIPP s sklicevanjem na splošna načela.
ZST-1 člen 11, 11/4, 14, 14/2, 19, 19/2. ZPP člen 41.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – odmera sodne takse – vrednost spornega predmeta – sosporništvo
Pravilnost odmere sodne takse je načeloma vprašanje, ki se rešuje v postopku izdaje plačilnega naloga, vendar je znesek dolžne sodne takse (tudi) bistveni element ocene, ali lahko stranka plača sodno takso, ne da bi bila s tem bistveno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja. V primeru, kot je obravnavani (sosporniki), je višina takse, ki jo je dolžna plačati posamezna stranka, odvisna od opredelitve vrste sosporništva, saj je od tega odvisna vrednost spornega predmeta
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – objektivne meje pravnomočnosti – ponovna zahteva
Sklep o zavrnitvi predloga prvo tožeče stranke za oprostitev plačila sodnih taks je pravnomočen, pritožnik pa v ponovljenem predlogu ne navaja ničesar takega, kar bi presegalo objektivne meje pravnomočnosti. Njegovo ponovno zahtevo za oprostitev plačila sodnih taks je sodišče prve stopnje torej pravilno zavrglo kot nedovoljeno.
vknjižba služnostne pravice - vpis na podlagi služnostne pogodbe - vpis zoper osebo, ki ni vpisana kot lastnik služeče nepremičnine
Vpis na podlagi zasebne listine (kar je tudi služnostna pogodba, predložena v tem postopku) je mogoč samo zoper osebo, v korist katere je vpisana pravica in če je ta oseba izstavila zemljiškoknjižno dovolilo, na podlagi katerega se z zemljiškoknjižnim predlogom predlaga vpis (150. člen ZZK-1). Oba pogoja morata biti izpolnjena kumulativno.
SZ-1 člen 17, 17/1, 30, 30/1. SPZ člen 40, 49, 49/1. ZGD-1 člen 580, 580/6.
pogodba o upravljanju – stroški upravljanja – vpis v zemljiško knjigo - obveznost etažnega lastnika
Za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini se zahteva vpis v zemljiško knjigo (konstitutiven vpis), vendar pa je toženka že z nakupom poslovnega prostora prevzela vse pravice in obveznosti, ki jih imajo etažni lastniki, saj mora vsak etažni lastnik plačevati stroške upravljanja in druge stroške, ki izvirajo iz večstanovanjske stavbe.
obstoj in primernost izvršilnega naslova – potrdilo o izvršljivosti – podatki v predlogu za izvršbo – sklep o izvršbi – obrazložitev ugovora
Sklep o izvršbi je izdan le na podlagi podatkov, ki jih je posredoval upnik v predlogu za izvršbo, za dovolitev izvršbe pa je bilo dovolj, da je upnik v predlogu za izvršbo določno označil izvršilni naslov in navedel, ali je bilo izdano potrdilo o izvršljivosti.
ZFPPIPP člen 56, 126, 126/1, 356, 356/3, 356/4, 356/4-1.
stečajni postopek – sprememba predračuna stroškov – stranka glavnega postopka – pritožba – procesna legitimacija za pritožbo – upniški odbor
Zakon v določbah 356. člena ne določa izjeme od splošnega pravila iz prvega odstavka 126. člena ZFPPIPP, zato je upravičen pritožnik zoper izpodbijani sklep lahko le stranka glavnega postopka. Ker upniški odbor to ni, nima pravice do pritožbe zoper izpodbijani sklep.
ZN člen 64, 64/5. ZZZ-1 člen 19. Dunajska konvencija o konzularnih odnosih člen 5, 5-f.
overitev listine po veleposlaništvu rs - konzularne funkcije - kogentna ureditev pristojnosti notarjev pri overitvi podpisov
Zemljiškoknjižno dovolilo, na katerem je podpis odsvojitelja lastninske pravice overilo veleposlaništvo Republike Slovenije, ni ustrezna podlaga za vknjižbo v zemljiško knjigo.
spor o pristojnosti – gospodarski spor – javni sklad - civilnopravno razmerje
Iz podatkov spisa je razvidno, da tožeča stranka v tem postopku vtožuje dolg iz naslova toplovodnega ogrevanja stanovanja, ki je s strani tožene stranke oddano v neprofitni najem fizični osebi. Gre torej za klasično civilnopravno razmerje, o katerem je pristojno odločati civilno sodišče.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - LASTNINJENJE - IZVRŠILNO PRAVO
VSL0078422
ZIZ člen 168, 168/5. ZZK-1 člen 9, 150, 150/1, 150/2. ZPPLPS člen 6. SPZ člen 43.
tožba upnika zaradi vpisa lastninske pravice na dolžnika - sklepčnost tožbe - pasivna legitimacija - nujno enotno sosporništvo - načelo pravnega prednika - prodaja posameznega stanovanja po določbah sz - privatizacija stanovanj - priposestvovanje
V konkretni zadevi je pravna prednica prvo toženca sklenila pogodbo o prodaji stanovanja z Občino Ljubljana - Bežigrad (MOL) kot lastnico in prodajalko na podlagi določil SZ, kar pomeni, da gre za situacijo, kot jo predvideva 6. člen ZPPLPS. Tožnica je tožbo vložila (zgolj) zoper zemljiškoknjižnega lastnika nepremičnine - drugo toženko in zoper dolžnika iz izvršilnega postopka - prvo toženca, s tožbo pa bi morala biti kot enotni in nujni sospornik zajeta (tudi) Občina Ljubljana - Bežigrad oziroma MOL, ki je postala lastnica stanovanja po samem zakonu.
URS člen 22. OZ člen 158, 158/1, 158/2. ZPP člen 5, 286b, 315, 339, 339/2, 339/2-14.
nevarna stvar - nevarna žival - breja kobila - izključitev odgovornosti - potrebno varstvo in nadzorstvo
Breja kobila ni nevarna žival v smislu prvega odst. 158. čl. OZ. V okoliščinah konkretnega primera je toženka uspela dokazati, da je poskrbela za potrebno varstvo in nadzorstvo kobile, zato ni podana njena odškodninska obveznost.
Bistveno za konkretni primer je, kdaj je nastala terjatev toženke, ki se je zavarovala z zastavno pravico. Če je bila pogodba o ustanovitvi zastavne pravice sklenjena hkrati s sklenitvijo pogodbe, na podlagi katere je nastala terjatev upnika, ki se zavaruje z zastavno pravico, dolžnik pa je izstavil zemljiškoknjižno dovolilo, potem ko je že nastala terjatev upnika, ki se zavaruje z zastavno pravico, je izpodbojen zgolj razpolagalni posel. V primeru pa, da je bila pogodba o ustanovitvi zastavne pravice sklenjena potem, ko je že nastala terjatev upnika, ki se zavaruje z zastavno pravico, je treba zahtevati tako razveljavitev pogodbe kot zavezovalnega pravnega posla kot tudi učinkov razpolagalnega pravnega posla.
stroški stečajnega postopka - predlog za izdajo sklepa o soglasju k plačilu stroškov – aktivna legitimacija
Že gramatikalna razlaga 353. in 357. člena ZFPPIPP pokaže, da je le upravitelj (edini) legitimiran za vložitev predloga za izdajo sklepa o soglasju k plačilu stroškov stečajnega postopka.
Za začetek teka rokov ni pomembno, kdaj pošta dejansko pusti pisanje v predalčniku, temveč je štetje rokov pri fiktivni vročitvi vezano na datum, ko je v predalčniku puščeno obvestilo.
ZDR člen 4, 31. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8, 226, 232. ZPP člen 142, 142/1, 142/4.
poziv delavcu za vrnitev na delo - vročitev poziva - osebna vročitev - prenehanje terjatve
Šele z osebno vročitvijo se zagotovi, da bo delavec s takšnim pozivom osebno seznanjen in hkrati tudi podučen o pravnih posledicah njegove pasivnosti. Naslovnika namreč ne morejo zadeti zanj neugodne posledice, v kolikor ni z njimi predhodno seznanjen.
Dolžnik bi torej moral upnika pozvati nazaj na delo v skladu s pravili pravdnega postopka, saj bi s tem zagotovil, da bo naslovnik pisanje nedvomno prejel, po drugi strani pa bi šele s tem izpolnil svoje obveznosti iz izvršilnega naslova.
Umik tožbe zaradi poplačila dolga ima za posledico, da tožeči stranki ni potrebno povrniti stroškov postopka toženi stranki, le, če je umik dan takoj po poplačilu.
Tožena stranka ne zanika (več) obstoja obligacijskega razmerja s tožečo stranko, saj izrecno navaja, da je sporna višina dolga, terjatev pa naj bi bila tudi zastarana. Zato ni podana domneva nevarnosti iz prve alineje 1. točke prvega odstavka 258. člena ZIZ.
ZZZDR člen 107, 107/1. ZPP člen 78, 79, 80, 339, 339/2, 339/2-11.
stranke in njihovi zakoniti zastopniki – zastopanje mladoletne osebe v civilnem postopku – vročanje – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Kljub temu, da so se poštne pošiljke v postopku pred sodiščem prve stopnje vročale naslovljene na mladoletno toženko, ni bila storjena absolutna bistvena kršitev iz 11. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Pošiljke so bile namreč vročene enemu od zakonitih zastopnikov, toženka pa se je postopka po zakonitih zastopnikih tudi udeleževala.