CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - LASTNINJENJE - IZVRŠILNO PRAVO
VSL0078422
ZIZ člen 168, 168/5. ZZK-1 člen 9, 150, 150/1, 150/2. ZPPLPS člen 6. SPZ člen 43.
tožba upnika zaradi vpisa lastninske pravice na dolžnika - sklepčnost tožbe - pasivna legitimacija - nujno enotno sosporništvo - načelo pravnega prednika - prodaja posameznega stanovanja po določbah sz - privatizacija stanovanj - priposestvovanje
V konkretni zadevi je pravna prednica prvo toženca sklenila pogodbo o prodaji stanovanja z Občino Ljubljana - Bežigrad (MOL) kot lastnico in prodajalko na podlagi določil SZ, kar pomeni, da gre za situacijo, kot jo predvideva 6. člen ZPPLPS. Tožnica je tožbo vložila (zgolj) zoper zemljiškoknjižnega lastnika nepremičnine - drugo toženko in zoper dolžnika iz izvršilnega postopka - prvo toženca, s tožbo pa bi morala biti kot enotni in nujni sospornik zajeta (tudi) Občina Ljubljana - Bežigrad oziroma MOL, ki je postala lastnica stanovanja po samem zakonu.
ZST-1 člen 11, 11/4, 14, 14/2, 19, 19/2. ZPP člen 41.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – odmera sodne takse – vrednost spornega predmeta – sosporništvo
Pravilnost odmere sodne takse je načeloma vprašanje, ki se rešuje v postopku izdaje plačilnega naloga, vendar je znesek dolžne sodne takse (tudi) bistveni element ocene, ali lahko stranka plača sodno takso, ne da bi bila s tem bistveno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja. V primeru, kot je obravnavani (sosporniki), je višina takse, ki jo je dolžna plačati posamezna stranka, odvisna od opredelitve vrste sosporništva, saj je od tega odvisna vrednost spornega predmeta
ZFPPIPP člen 56, 126, 126/1, 356, 356/3, 356/4, 356/4-1.
stečajni postopek – sprememba predračuna stroškov – stranka glavnega postopka – pritožba – procesna legitimacija za pritožbo – upniški odbor
Zakon v določbah 356. člena ne določa izjeme od splošnega pravila iz prvega odstavka 126. člena ZFPPIPP, zato je upravičen pritožnik zoper izpodbijani sklep lahko le stranka glavnega postopka. Ker upniški odbor to ni, nima pravice do pritožbe zoper izpodbijani sklep.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0078428
OZ člen 239, 239/2, 240. ZPP člen 319, 319/3, 324, 324/3, 359.
poslovna odškodninska odgovornost - izpolnitev z zamudo – povrnitev škode – oprostitev odgovornosti dolžnika – ugovor pobotanja – tričlenski izrek – prepoved reformatio in peius
Stranka, ki uveljavlja odškodninski zahtevek zaradi zamude z izpolnitvijo, tudi kot pobotni ugovor, je dolžna izkazati vse predpostavke odškodninske odgovornosti.
O terjatvi, ki se uveljavlja z ugovorom zaradi pobota, mora sodišče prve stopnje odločiti, izrek sodbe, s katero sodišče odloči o ugovoru pobota, pa mora poleg ugodilnega oziroma zavrnilnega dela vsebovati še odločbo o obstoju ali neobstoju terjatve, ki je bila uveljavljana zaradi pobota. Kot neutemeljen zavrne ugovor zaradi pobota sodišče le v primeru, da niso izpolnjeni pogoji za pobot.
Bistveno za konkretni primer je, kdaj je nastala terjatev toženke, ki se je zavarovala z zastavno pravico. Če je bila pogodba o ustanovitvi zastavne pravice sklenjena hkrati s sklenitvijo pogodbe, na podlagi katere je nastala terjatev upnika, ki se zavaruje z zastavno pravico, dolžnik pa je izstavil zemljiškoknjižno dovolilo, potem ko je že nastala terjatev upnika, ki se zavaruje z zastavno pravico, je izpodbojen zgolj razpolagalni posel. V primeru pa, da je bila pogodba o ustanovitvi zastavne pravice sklenjena potem, ko je že nastala terjatev upnika, ki se zavaruje z zastavno pravico, je treba zahtevati tako razveljavitev pogodbe kot zavezovalnega pravnega posla kot tudi učinkov razpolagalnega pravnega posla.
Ni mogoče pritrditi pritožbenim izvajanjem, da lahko upnik s tem, ko pahne dolžnika v stečaj, pride do poslovnega deleža dolžnika v S., d. o. o. , ne da bi mu bilo treba plačati primerno ceno, saj bi bil stečajni upravitelj v primeru stečaja primoran sprejeti nižjo ponudbo upnika, kar bi privedlo do kršitve določil načela enakega obravnavanja upnikov in načela zagotavljanja najboljših pogojev za plačilo upnikov. Stečajni upravitelj se namreč lahko odloči za nadaljevanje pravde, ki jo je začel dolžnik za izstop iz S., d. o. o.
Dolžnik se lahko stečajnega postopka reši, če dokaže, da je stopnja verjetnosti, da bo izvedba načrta finančnega prestrukturiranja omogočila tako finančno prestrukturiranje dolžnika, da bo postal kratkoročno in dolgoročno plačilno sposoben, višja od 50 %.
Ni mogoče zavrniti uporabe posameznih določil ZFPPIPP s sklicevanjem na splošna načela.
ZZZDR člen 107, 107/1. ZPP člen 78, 79, 80, 339, 339/2, 339/2-11.
stranke in njihovi zakoniti zastopniki – zastopanje mladoletne osebe v civilnem postopku – vročanje – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Kljub temu, da so se poštne pošiljke v postopku pred sodiščem prve stopnje vročale naslovljene na mladoletno toženko, ni bila storjena absolutna bistvena kršitev iz 11. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Pošiljke so bile namreč vročene enemu od zakonitih zastopnikov, toženka pa se je postopka po zakonitih zastopnikih tudi udeleževala.
URS člen 125. ZS člen 3, 3/1. ZVO-1 člen 164. ZV-1 člen 136. ZSZ člen 50. Uredba o dopolnitvi uredbe o koncesiji za rabo reke Drave za proizvodnjo električne energije člen 12c.
nadomestilo za omejeno rabo prostora - koncesije – koncesnina - zavezanec za plačilo koncesnine - večinski lastnik koncesionarja - spregled pravne osebnosti - exceptio illegalis
Če naj bi vtoževano nadomestilo imelo pravno naravo koncesnine, ki bi jo moral koncesionar plačevati poleg koncesije za rabo vode, bi glede na ZGJS moral biti zavezanec za plačilo koncesnine koncesionar. Niti v ZVRS niti v ZGJS (niti v drugih zakonih) ni zakonske podlage za naložitev koncesnine s koncesijskim aktom tretji osebi, ki ni udeleženec koncesijskega razmerja (čeprav je edini lastnik koncesionarja). S tem, ko je Uredba naložila plačilo dodatne koncesnine toženi stranki, ki ni stranka koncesijskega razmerja, je prišlo do spregleda pravne osebnosti, kar je v nasprotju z načeli upravljanja kapitalskih naložb države.
osebni stečaj - odpust obveznosti - ovire za odpust obveznosti - namenom škodovati upnikom - odsvojitev deleža v d.o.o. - preizkusno obdobje
Ovire za odpust obveznosti so določene iz razloga preprečiti, da bi bil stečajni dolžnik deležen dobrote odpusta obveznosti, če tega iz določenih razlogov ni vreden in če je pred začetkom stečajnega postopka ravnal z namenom škodovati upnikom oziroma je razpolagal z bodočo stečajno maso, da bi svoje premoženje skril pred upniki. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da dolžnik v obravnavani zadevi ni ravnal s takim namenom, temveč je le uredil razmerje.
Sodišče prve stopnje je očitno spregledalo dogovor pravdnih strank, zapisan v zapisniku naroka z dne 28.6.2013. Gre za jasen dogovor, sklenjen pred sodnikom, in podpisan s strani obeh strank, s katerim sta za primer umika tožbe stranki izključili uporabo določbe 158. člena ZPP.
stroški stečajnega postopka - predlog za izdajo sklepa o soglasju k plačilu stroškov – aktivna legitimacija
Že gramatikalna razlaga 353. in 357. člena ZFPPIPP pokaže, da je le upravitelj (edini) legitimiran za vložitev predloga za izdajo sklepa o soglasju k plačilu stroškov stečajnega postopka.
Za začetek teka rokov ni pomembno, kdaj pošta dejansko pusti pisanje v predalčniku, temveč je štetje rokov pri fiktivni vročitvi vezano na datum, ko je v predalčniku puščeno obvestilo.
obstoj in primernost izvršilnega naslova – potrdilo o izvršljivosti – podatki v predlogu za izvršbo – sklep o izvršbi – obrazložitev ugovora
Sklep o izvršbi je izdan le na podlagi podatkov, ki jih je posredoval upnik v predlogu za izvršbo, za dovolitev izvršbe pa je bilo dovolj, da je upnik v predlogu za izvršbo določno označil izvršilni naslov in navedel, ali je bilo izdano potrdilo o izvršljivosti.
ZN člen 64, 64/5. ZZZ-1 člen 19. Dunajska konvencija o konzularnih odnosih člen 5, 5-f.
overitev listine po veleposlaništvu rs - konzularne funkcije - kogentna ureditev pristojnosti notarjev pri overitvi podpisov
Zemljiškoknjižno dovolilo, na katerem je podpis odsvojitelja lastninske pravice overilo veleposlaništvo Republike Slovenije, ni ustrezna podlaga za vknjižbo v zemljiško knjigo.
Umik tožbe zaradi poplačila dolga ima za posledico, da tožeči stranki ni potrebno povrniti stroškov postopka toženi stranki, le, če je umik dan takoj po poplačilu.
V insolvenčnih postopkih velja pravilo, da če k prijavi terjatve niso priloženi dokazi, upnika bremenijo stroški morebitnega postopka za ugotovitev obstoja terjatve, če je bila ta prerekana.