CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0078428
OZ člen 239, 239/2, 240. ZPP člen 319, 319/3, 324, 324/3, 359.
poslovna odškodninska odgovornost - izpolnitev z zamudo – povrnitev škode – oprostitev odgovornosti dolžnika – ugovor pobotanja – tričlenski izrek – prepoved reformatio in peius
Stranka, ki uveljavlja odškodninski zahtevek zaradi zamude z izpolnitvijo, tudi kot pobotni ugovor, je dolžna izkazati vse predpostavke odškodninske odgovornosti.
O terjatvi, ki se uveljavlja z ugovorom zaradi pobota, mora sodišče prve stopnje odločiti, izrek sodbe, s katero sodišče odloči o ugovoru pobota, pa mora poleg ugodilnega oziroma zavrnilnega dela vsebovati še odločbo o obstoju ali neobstoju terjatve, ki je bila uveljavljana zaradi pobota. Kot neutemeljen zavrne ugovor zaradi pobota sodišče le v primeru, da niso izpolnjeni pogoji za pobot.
vknjižba služnostne pravice - vpis na podlagi služnostne pogodbe - vpis zoper osebo, ki ni vpisana kot lastnik služeče nepremičnine
Vpis na podlagi zasebne listine (kar je tudi služnostna pogodba, predložena v tem postopku) je mogoč samo zoper osebo, v korist katere je vpisana pravica in če je ta oseba izstavila zemljiškoknjižno dovolilo, na podlagi katerega se z zemljiškoknjižnim predlogom predlaga vpis (150. člen ZZK-1). Oba pogoja morata biti izpolnjena kumulativno.
ZN člen 64, 64/5. ZZZ-1 člen 19. Dunajska konvencija o konzularnih odnosih člen 5, 5-f.
overitev listine po veleposlaništvu rs - konzularne funkcije - kogentna ureditev pristojnosti notarjev pri overitvi podpisov
Zemljiškoknjižno dovolilo, na katerem je podpis odsvojitelja lastninske pravice overilo veleposlaništvo Republike Slovenije, ni ustrezna podlaga za vknjižbo v zemljiško knjigo.
stroški stečajnega postopka - predlog za izdajo sklepa o soglasju k plačilu stroškov – aktivna legitimacija
Že gramatikalna razlaga 353. in 357. člena ZFPPIPP pokaže, da je le upravitelj (edini) legitimiran za vložitev predloga za izdajo sklepa o soglasju k plačilu stroškov stečajnega postopka.
Za začetek teka rokov ni pomembno, kdaj pošta dejansko pusti pisanje v predalčniku, temveč je štetje rokov pri fiktivni vročitvi vezano na datum, ko je v predalčniku puščeno obvestilo.
ZDR člen 4, 31. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8, 226, 232. ZPP člen 142, 142/1, 142/4.
poziv delavcu za vrnitev na delo - vročitev poziva - osebna vročitev - prenehanje terjatve
Šele z osebno vročitvijo se zagotovi, da bo delavec s takšnim pozivom osebno seznanjen in hkrati tudi podučen o pravnih posledicah njegove pasivnosti. Naslovnika namreč ne morejo zadeti zanj neugodne posledice, v kolikor ni z njimi predhodno seznanjen.
Dolžnik bi torej moral upnika pozvati nazaj na delo v skladu s pravili pravdnega postopka, saj bi s tem zagotovil, da bo naslovnik pisanje nedvomno prejel, po drugi strani pa bi šele s tem izpolnil svoje obveznosti iz izvršilnega naslova.
Umik tožbe zaradi poplačila dolga ima za posledico, da tožeči stranki ni potrebno povrniti stroškov postopka toženi stranki, le, če je umik dan takoj po poplačilu.
SZ-1 člen 17, 17/1, 30, 30/1. SPZ člen 40, 49, 49/1. ZGD-1 člen 580, 580/6.
pogodba o upravljanju – stroški upravljanja – vpis v zemljiško knjigo - obveznost etažnega lastnika
Za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini se zahteva vpis v zemljiško knjigo (konstitutiven vpis), vendar pa je toženka že z nakupom poslovnega prostora prevzela vse pravice in obveznosti, ki jih imajo etažni lastniki, saj mora vsak etažni lastnik plačevati stroške upravljanja in druge stroške, ki izvirajo iz večstanovanjske stavbe.
osebni stečaj - odpust obveznosti - ovire za odpust obveznosti - namenom škodovati upnikom - odsvojitev deleža v d.o.o. - preizkusno obdobje
Ovire za odpust obveznosti so določene iz razloga preprečiti, da bi bil stečajni dolžnik deležen dobrote odpusta obveznosti, če tega iz določenih razlogov ni vreden in če je pred začetkom stečajnega postopka ravnal z namenom škodovati upnikom oziroma je razpolagal z bodočo stečajno maso, da bi svoje premoženje skril pred upniki. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da dolžnik v obravnavani zadevi ni ravnal s takim namenom, temveč je le uredil razmerje.
Tožena stranka ne zanika (več) obstoja obligacijskega razmerja s tožečo stranko, saj izrecno navaja, da je sporna višina dolga, terjatev pa naj bi bila tudi zastarana. Zato ni podana domneva nevarnosti iz prve alineje 1. točke prvega odstavka 258. člena ZIZ.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – objektivne meje pravnomočnosti – ponovna zahteva
Sklep o zavrnitvi predloga prvo tožeče stranke za oprostitev plačila sodnih taks je pravnomočen, pritožnik pa v ponovljenem predlogu ne navaja ničesar takega, kar bi presegalo objektivne meje pravnomočnosti. Njegovo ponovno zahtevo za oprostitev plačila sodnih taks je sodišče prve stopnje torej pravilno zavrglo kot nedovoljeno.
URS člen 125. ZS člen 3, 3/1. ZVO-1 člen 164. ZV-1 člen 136. ZSZ člen 50. Uredba o dopolnitvi uredbe o koncesiji za rabo reke Drave za proizvodnjo električne energije člen 12c.
nadomestilo za omejeno rabo prostora - koncesije – koncesnina - zavezanec za plačilo koncesnine - večinski lastnik koncesionarja - spregled pravne osebnosti - exceptio illegalis
Če naj bi vtoževano nadomestilo imelo pravno naravo koncesnine, ki bi jo moral koncesionar plačevati poleg koncesije za rabo vode, bi glede na ZGJS moral biti zavezanec za plačilo koncesnine koncesionar. Niti v ZVRS niti v ZGJS (niti v drugih zakonih) ni zakonske podlage za naložitev koncesnine s koncesijskim aktom tretji osebi, ki ni udeleženec koncesijskega razmerja (čeprav je edini lastnik koncesionarja). S tem, ko je Uredba naložila plačilo dodatne koncesnine toženi stranki, ki ni stranka koncesijskega razmerja, je prišlo do spregleda pravne osebnosti, kar je v nasprotju z načeli upravljanja kapitalskih naložb države.
obstoj in primernost izvršilnega naslova – potrdilo o izvršljivosti – podatki v predlogu za izvršbo – sklep o izvršbi – obrazložitev ugovora
Sklep o izvršbi je izdan le na podlagi podatkov, ki jih je posredoval upnik v predlogu za izvršbo, za dovolitev izvršbe pa je bilo dovolj, da je upnik v predlogu za izvršbo določno označil izvršilni naslov in navedel, ali je bilo izdano potrdilo o izvršljivosti.
zaznamba sklepa o izvršbi in vknjižba hipoteke – učinek pravice prepodpovedi odtujitve in obremenitve – ovira za zaznambo izvršbe
Vknjižena pravica prepovedi odtujitve in obremenitve ne predstavlja ovire za dovolitev vpisa zaznambe sklepa o izvršbi in vknjižbe hipoteke (86. in 88. člen ZZK-1).
ZFPPIPP člen 56, 126, 126/1, 356, 356/3, 356/4, 356/4-1.
stečajni postopek – sprememba predračuna stroškov – stranka glavnega postopka – pritožba – procesna legitimacija za pritožbo – upniški odbor
Zakon v določbah 356. člena ne določa izjeme od splošnega pravila iz prvega odstavka 126. člena ZFPPIPP, zato je upravičen pritožnik zoper izpodbijani sklep lahko le stranka glavnega postopka. Ker upniški odbor to ni, nima pravice do pritožbe zoper izpodbijani sklep.
Sodišče prve stopnje je očitno spregledalo dogovor pravdnih strank, zapisan v zapisniku naroka z dne 28.6.2013. Gre za jasen dogovor, sklenjen pred sodnikom, in podpisan s strani obeh strank, s katerim sta za primer umika tožbe stranki izključili uporabo določbe 158. člena ZPP.
Ni mogoče pritrditi pritožbenim izvajanjem, da lahko upnik s tem, ko pahne dolžnika v stečaj, pride do poslovnega deleža dolžnika v S., d. o. o. , ne da bi mu bilo treba plačati primerno ceno, saj bi bil stečajni upravitelj v primeru stečaja primoran sprejeti nižjo ponudbo upnika, kar bi privedlo do kršitve določil načela enakega obravnavanja upnikov in načela zagotavljanja najboljših pogojev za plačilo upnikov. Stečajni upravitelj se namreč lahko odloči za nadaljevanje pravde, ki jo je začel dolžnik za izstop iz S., d. o. o.
Dolžnik se lahko stečajnega postopka reši, če dokaže, da je stopnja verjetnosti, da bo izvedba načrta finančnega prestrukturiranja omogočila tako finančno prestrukturiranje dolžnika, da bo postal kratkoročno in dolgoročno plačilno sposoben, višja od 50 %.
Ni mogoče zavrniti uporabe posameznih določil ZFPPIPP s sklicevanjem na splošna načela.
Bistveno za konkretni primer je, kdaj je nastala terjatev toženke, ki se je zavarovala z zastavno pravico. Če je bila pogodba o ustanovitvi zastavne pravice sklenjena hkrati s sklenitvijo pogodbe, na podlagi katere je nastala terjatev upnika, ki se zavaruje z zastavno pravico, dolžnik pa je izstavil zemljiškoknjižno dovolilo, potem ko je že nastala terjatev upnika, ki se zavaruje z zastavno pravico, je izpodbojen zgolj razpolagalni posel. V primeru pa, da je bila pogodba o ustanovitvi zastavne pravice sklenjena potem, ko je že nastala terjatev upnika, ki se zavaruje z zastavno pravico, je treba zahtevati tako razveljavitev pogodbe kot zavezovalnega pravnega posla kot tudi učinkov razpolagalnega pravnega posla.