Če je župan tožnika napotil na D. P. kot kontaktno osebo, še ne zadostuje za sklepanje, da je župan D. P. pooblastil, da v imenu toženke sklene s tožnikom mandatno pogodbo za opravo odvetniških storitev.
ZPrCP člen 52, 52/1, 109, 109/1, 109/2. OZ člen 83, 121, 121/2.
zavarovanje AO plus – splošni pogoji – pojem vožnje vozila – namen vožnje - vezanost na plačilni nalog
Namen AO-plus zavarovanja je, da je zavarovan voznik vozila za telesne poškodbe, ki jih utrpi v prometni nesreči pri vožnji. Vožnja pomeni upravljanje vozila. Samodejno premikanje vozila, brez volje in namena kogarkoli za to premikanje, ni vožnja vozila.
premoženjska škoda – nastanek škode – višina škode – trditveno in dokazno breme – sklepčnost zahtevka
Tožnik bi lahko in tudi moral zatrjevati in predložiti dokaze, kako sta družbi v zadnjih letih, pred nastankom zatrjevane premoženjske škode, razdelile dobiček, po pravilih, ki veljajo za gospodarske družbe. Ne zadošča zgolj zatrjevanje in izpoved tožnika, da sta družbi izgubili posle in da izguba poslov pomeni tudi izguba za tožnika. Tožnik bi lahko in moral navesti in s predložitvijo letnih poročil družb izkazati, v kakšnem obsegu se je dobiček družbe delil in koliko je posamezni družbenik v odstotku od tega dobička dobil.
odvzem poslovne sposobnosti – predlog za delni odvzem poslovne sposobnosti – odvzem poslovne sposobnosti po uradni dolžnosti – demenca
Sodišče prve stopnje je obravnavalo predlog za delni odvzem poslovne sposobnosti, v postopku pa ugotovilo, da nasprotni udeleženec zaradi hude demence ni sposoben sam skrbeti zase, za svoje pravice ali koristi, zato mu je po uradni dolžnosti poslovno sposobnost odvzelo v celoti.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti
Tožnik (varnostnik) enkrat v sporni noči ni peljal mimo radarjev, čeprav je bil to dolžan storiti, isto noč je naredil dva 20-minutna postanka, prav tako v tej noči ni sproti izpolnjeval poročila o svojem delu. Te kršitve pogodbenih obveznosti oziroma drugih obveznosti iz delovnega razmerje predstavljajo utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
Vsako ravnanje oškodovanca, ki je objektivno prispevalo k nastanku škodnega dogodka, še nima značilnosti ravnanja, ki je razlog za (delno) razbremenitev odškodninske odgovornosti odgovorne osebe. To ravnanje mora imeti znake neskrbnega ravnanja, merilo pri tem pa je povprečen razumen odrasel človek.
S pogodbo je bilo dogovorjeno enkratno plačilo premije ob sklepanju, vendar pa je bila premija plačana kasneje, to je (šele) 15. 3. 2010. Obveznost toženke po zavarovalni pogodbi z dne 8. 3. 2010, da plača odškodnino, je zato po 1. odstavku 937. člena OZ nastopila šele 16. 3. 2010.
DEDNO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065471
SPZ člen 66, 66/3. ZMVN člen 3. ZD člen 163. ZPP člen 12, 153, 153/3.
lastninska pravica več oseb – solastnina – agrarne skupnosti – upravičenja solastnika – predkupna pravica – dokazovanje – izvedenec – predujem za izvedenca
Član agrarne skupnosti lahko svoj solastniški delež proda, imajo pa ostali člani agrarne skupnosti glede na to, da so solastniki, predkupno pravico skladno s 3. odstavkom 66. člena SPZ.
Sodišče ni dolžno strank, pa četudi gre za prava neuke osebe, v vsaki procesni situaciji opozarjati na vse možne posledice strankinih dejanj ali opustitev.
pravdni stroški – nastanek stroškov – prijava terjatve v stečajnem postopku
Predmetni izvršilni in pravdni stroški tožeče stranke so nastali že pred začetkom stečajnega postopka nad toženo stranko. Ti stroški tako predstavljajo terjatev, ki je nastala do začetka stečajnega postopka. Za takšno terjatev pa velja, da morajo upniki v stečajnem postopku prijaviti vse svoje terjatve do stečajnega dolžnika, ki so nastale do začetka stečajnega postopka, če upnik zamudi rok za prijavo terjatve, pa njegova terjatev v razmerju do stečajnega dolžnika preneha.
SPZ člen 66, 72. OZ člen 190, 193, 198, 299. ZPP člen 362.
nadomestilo za neupravičeno uporabo - uporaba solastne stvari - nevzdržne razmere za skupno bivanje - onemogočanje souporabe - višina uporabnine
Uporabnino je mogoče določiti, čeprav nepremičnina še ni razdeljena. Obligacijski obogatitveni zahtevek ni odvisen od stvarnopravnih zahtevkov in je obogatitev neupravičena že v trenutku, ko nima temelja v ustreznem dogovoru med solastniki oziroma skupnimi lastniki in ne nastane oziroma se aktivira šele po neuspešnem uveljavljanju zahtevka za spremembo uporabe stvari.
nastanek obveznosti – pravni temelj terjatve – prejem računa – zapadlost terjatve – tek zakonskih zamudnih obresti – zastaranje terjatev – enoletni zastaralni rok – dobava električne energije – gospodarski subjekt
Izstavitev oziroma prejem računa ni pogoj za nastanek obveznosti, temveč je bistveno, da obstoji temelj terjatve.
Enoletni zastaralni rok iz 1. točke 1. odstavka 355. člen OZ bi prišel v poštev le, če bi šlo za dobavo električne energije za potrebe gospodinjstva, kar pa tožena stranka v postopku ni trdila, niti to ne izhaja iz dejstva, da je tožena stranka gospodarski subjekt, ki opravlja gospodarsko dejavnost.
ZPP člen 229, 229/2, 242, 249. ZFPPIPP člen 271, 271/1, 271/1-1, 271/2.
stečajni postopek – izpodbijanje pravnih dejanj – objektivni pogoj izpodbojnosti – zmanjšanje čiste vrednosti premoženja – določitev prodajne cene – cenitev premičnin – verodostojnost cenitve – prava vrednost premoženja – izvedena priča – zaslišanje izvedenca – povračilo stroškov izvedenca
Ugotovitve cenilcev, ki so angažirani izven pravde, imajo sicer res zgolj naravo strankinih navedb. Vendar pa to še ne pomeni, da v pravdi ni mogoče ugotavljati, ali njihova cenitev odraža pravo, realno vrednost premoženja v času cenitve, z zaslišanjem cenilcev, ki so opravili cenitev, kot izvedenih prič.
Če je stranki okoliščina končanja postopka brez naroka znana ali ji mora biti znana, mora vsa dejstva in dokaze navajati oziroma predlagati do izdaje prvostopenjske odločbe in zgolj to, da narok ni bil opravljen, ni opravičljiv razlog za navajanje oziroma predlaganje teh v pritožbi.
Zaznamba spora ni ovira za nadaljnje vpise in je torej nepremičnine mogoče odtujiti in obremeniti, medtem ko to pri zaznambi prepovedi odtujitve in obremenitve ni mogoče.
Če v gospodarski prodajni pogodbi kupnina ni določena in tudi ni v njej dovolj podatkov, na podlagi katerih bi jo bilo mogoče določiti, mora kupec plačati kupnino, ki jo je prodajalec običajno zaračunaval ob sklenitvi pogodbe; če te ni, pa primerno kupnino. Pri takšnih pogodbah cena torej po zakonu ni bistvena sestavina pogodbe.
URS člen 125. ZS člen 3, 3/1. ZVO-1 člen 164. ZV-1 člen 136. ZSZ člen 50. Uredba o dopolnitvi uredbe o koncesiji za rabo reke Drave za proizvodnjo električne energije člen 12c.
nadomestilo za omejeno rabo prostora - koncesije – koncesnina - zavezanec za plačilo koncesnine - večinski lastnik koncesionarja - spregled pravne osebnosti - exceptio illegalis
Če naj bi vtoževano nadomestilo imelo pravno naravo koncesnine, ki bi jo moral koncesionar plačevati poleg koncesije za rabo vode, bi glede na ZGJS moral biti zavezanec za plačilo koncesnine koncesionar. Niti v ZVRS niti v ZGJS (niti v drugih zakonih) ni zakonske podlage za naložitev koncesnine s koncesijskim aktom tretji osebi, ki ni udeleženec koncesijskega razmerja (čeprav je edini lastnik koncesionarja). S tem, ko je Uredba naložila plačilo dodatne koncesnine toženi stranki, ki ni stranka koncesijskega razmerja, je prišlo do spregleda pravne osebnosti, kar je v nasprotju z načeli upravljanja kapitalskih naložb države.
ZN člen 64, 64/5. ZZZ-1 člen 19. Dunajska konvencija o konzularnih odnosih člen 5, 5-f.
overitev listine po veleposlaništvu rs - konzularne funkcije - kogentna ureditev pristojnosti notarjev pri overitvi podpisov
Zemljiškoknjižno dovolilo, na katerem je podpis odsvojitelja lastninske pravice overilo veleposlaništvo Republike Slovenije, ni ustrezna podlaga za vknjižbo v zemljiško knjigo.
ZDR člen 4, 31. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8, 226, 232. ZPP člen 142, 142/1, 142/4.
poziv delavcu za vrnitev na delo - vročitev poziva - osebna vročitev - prenehanje terjatve
Šele z osebno vročitvijo se zagotovi, da bo delavec s takšnim pozivom osebno seznanjen in hkrati tudi podučen o pravnih posledicah njegove pasivnosti. Naslovnika namreč ne morejo zadeti zanj neugodne posledice, v kolikor ni z njimi predhodno seznanjen.
Dolžnik bi torej moral upnika pozvati nazaj na delo v skladu s pravili pravdnega postopka, saj bi s tem zagotovil, da bo naslovnik pisanje nedvomno prejel, po drugi strani pa bi šele s tem izpolnil svoje obveznosti iz izvršilnega naslova.