CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0079201
ZPP člen 7, 212, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15. OZ člen 561, 562.
razpravno načelo – pravna podlaga – zavrnitev dokaznih predlogov – pogodba o dosmrtnem preživljanju – razveza pogodbe o dosmrtnem preživljanju – spremenjene razmere - odgovornost za neizpolnjevanje pogodbe
Tožeči stranki ni treba navajati pravne podlage, in nanjo, tudi v primeru, če je navedena, sodišče pri odločanju ni vezano.
Ni dolžnost sodišča, da ugodi vsem dokaznim predlogom strank. Če oceni, da je zadeva že dovolj raziskana za sprejem odločitve, lahko ostale dokazne predloge zavrne.
ZObr člen 88, 88/1, 98.c, 98.c/1, 100.a, 100.a/2. Uredba o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini člen 6,7, 17.
dodatek za pripravljenost in premestljivost - vojska - uveljavljanje pravic iz delovnega razmerja - sodno varstvo - delo v tujini
Tožniku kot pripadniku SV, ki opravlja vojaško službo izven države, na podlagi 98. člena ZObr pripada posebna plača za delo izven države, katero osnove in dodatke je na podlagi zakonskega pooblastila podrobneje uredila in določila Vlada RS v Uredbi (6. in 7. člen). Gre za specialno pravno ureditev za pripadnike SV, ki vojaško službo opravljajo v tujini na mednarodnih misijah, na katerih sodeluje naša država. Ker gre pri vojaški službi v tujini za drugačne okoliščine glede na vsakodnevno delo v domači državi, je službovanje v tujini običajno povezano z večjimi (in drugačnimi) tveganji kot doma, zato je razumljivo, da so pripadniki vojske že v osnovi drugače plačani kot sicer. Po koncu službovanja v tujini pa imajo pravico do plače po pogodbi o zaposlitvi za opravljanje vojaške službe v Republiki Sloveniji (4. člen Uredbe). Ker gre za časovno omejeno opravljanje vojaške službe v tujini z drugačno vsebino dolžnosti in delovnih nalog kot v sklenjeni pogodbi o zaposlitvi za opravljanje vojaške službe v domači državi, gre pri opravljanju vojaške službe v tujini za poseben pravni in dejanski položaj pripadnikov SV.
Na podlagi prvega odstavka 17. člena Uredbe o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini pripadnikom Slovenske vojske na mednarodnih vojaških dolžnostih in katerih dolžnosti so določene kot premestljive, pripada dodatek v višini 10% nominalne osnove za delo v tujini od dneva, ko je za pripadnika s strani poveljstva izdan ustrezen akt o pripravljenosti za premestitev. Določba v opisu del in nalog, da je delavec premestljiv, ni zadostna podlaga za priznanje oziroma izplačilo dodatka za premestljivost. Prav tako tožnik nikoli ni bil premeščen izven matične enote in tudi dejansko nikoli ni opravljal zunanjih operacij. Zato tožena stranka tožniku utemeljeno ni priznavala dodatka za premestljivost.
Drži sicer ugotovitev sodišča, da prva tožnica ni nadaljevala moževega s. p., na način, ki je določen v ZGD-1, toda navedeno pri presoji prekinitve obratovalnega zastoja ni bistveno. S trenutkom, ko je prva tožnica delno prevzela moževo koncesijo, so se namreč zmanjšali tudi stroški zastoja dejavnosti (ustvarjen je bil določen dohodek), ki so bili z zavarovalno pogodbo zavarovani.
Glede upravičenosti do povračila izpada dohodka je sodišče prve stopnje pravilno izhajalo iz same zavarovalne police, kjer je izpad dohodka izrecno naveden kot predmet zavarovanja. Ker se določila pogodbe uporabljajo tako, kot se glasi, je neutemeljen pritožbeni očitek, da izpad dohodka s pogodbo ni bil zavarovan. Enako velja za prispevke zavarovanca, saj je povrnitev slednjih izrecno navedena na zavarovalni polici.
izvršba na nepremičnine - domik - sklep o domiku - vrnitev vplačane varščine - predlog za ponovno ugotovitev vrednosti nepremičnine - obrazložitev odločitve - predlog za odlog izvršbe - javna dražba
Zaradi izjeme od sicer splošnega pravila, da zoper pravnomočne sklepe ni posebnega pravnega varstva, je treba institut predloga za ponovno ugotovitev vrednosti nepremičnine obravnavati strožje in ožje. Zato so pogoji, da sodišče takšnemu predlogu ugodi, strožji.
Če sodišče o predlogu za ponovno ugotovitev vrednosti nepremičnine na prodajnem naroku razpravlja in zaključi, da mu ne ugodi, v sklepu o domiku ni dolžno izrecno v izreku odločiti o tem predlogu, mora pa svojo odločitev ustrezno obrazložiti ob izdaji sklepa o domiku nepremičnine.
Sam predlog za odlog izvršbe v nobenem primeru ne zadrži postopka, njegovo zadržanje lahko povzroči le morebitna izdaja odločbe sodišča. Tudi če je odločitev o zavrnitvi predloga za odlog izvršbe postala pravnomočna že po izvedeni drugi javni dražbi, to v nobenem primeru ne vpliva na opravo dražbe in izdajo sklepa o domiku. Le v nasprotnem primeru, ko bi bilo predlogu za odlog izvršbe pravnomočno ugodeno, bi to lahko vplivalo na pravilnost dražbe in izdaje sklepa o domiku.
ZGD-1 člen 176, 176/2, 293, 293/4, 339, 339/1, 339/2, 398.
pravica delničarjev v d. d. - pravica do dela dobička - sklep o uporabi bilančnega dobička - sodno izpodbijanje sklepa o uporabi bilančnega dobička - višina bilančnega dobička - letno poročilo - sprememba sklepa s sodno odločbo.
Praviloma se delničarjem zagotavlja sodno varstvo pri izpodbijanju skupščinskih sklepov le tako, da sodišče v primeru utemeljenosti zahtevka skupščinski sklep razveljavi, ne posega pa v njegovo vsebino na način, da ga kakorkoli (namesto delničarjev) s sodbo nadomesti. V primeru skupščinskega sklepa o uporabi bilančnega dobička pa je uzakonjena izjema od tega pravila v primeru, če se izpodbija sklep skupščine, da se bilančni dobiček ne uporabi tudi za razdelitev delničarjem.
Zaznamba spora ni ovira za nadaljnje vpise in je torej nepremičnine mogoče odtujiti in obremeniti, medtem ko to pri zaznambi prepovedi odtujitve in obremenitve ni mogoče.
DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079237
OZ člen 193. ZPP člen 337, 337/1. ZN člen 47, 48. ZZZDR člen 54.
premoženjska razmerja med zakonci – skupno premoženje zakoncev – delitev skupnega premoženja – kolektivna terjatev – skupna terjatev iz naslova neupravičene obogatitve – zamudne obresti – sporazum o delitvi skupnega premoženja - nasprotna tožba - pritožbena novota - nova stvar - vlaganja - protispisnost - neizkazanost
Bivši zakonec lahko bodisi s stvarnopravnim zahtevkom bodisi z ustreznimi obligacijskimi zahtevki doseže delitev skupnega premoženja že v pravdnem postopku, če za to obstajajo posebne okoliščine (kot npr. soglasje nasprotne stranke ali pa otežen postopek za ugotovitev deleža zakonca na nepremičnini). Takšna posebna okoliščina obstaja tudi v obravnavani zadevi, saj tožnik uveljavlja (s skupnim premoženjem) povezane stvarno in obligacijskopravne zahtevke zoper lastnika (večvredne) nepremičnine - starša prvotoženke, ki jim prvotoženka nasprotuje. Poleg tega v primerih, ko toženec z nasprotno tožbo tudi sam zahteva delitev skupnega premoženja, ne more hkrati nasprotovati delitvi drugega skupnega premoženja (kot je to skupna terjatev iz naslova (skupnih) vlaganj).
Na sami stranki je bila odločitev, kakšen tip varovanja želi oziroma je zanjo finančno sprejemljiv. Obseg varovanja je odvisen od ponudbe, ne pa od skrbnosti prvo tožene stranke oziroma pravil stroke.
pogodbena kazen – pobotni ugovor – procesno pobotanje
Tožnik se s trditvijo, da za to blago ni vedel, ker je bilo skrito, ne more razbremeniti odgovornosti za plačilo pogodbene kazni, saj je dolžan preveriti, kaj nalaga na kamion. V kolikor tega ne stori, s tem prevzema odgovornost za morebitna neskladja med količino oddanega in količino prevzetega blaga.
ZPP člen 229, 229/2, 242, 249. ZFPPIPP člen 271, 271/1, 271/1-1, 271/2.
stečajni postopek – izpodbijanje pravnih dejanj – objektivni pogoj izpodbojnosti – zmanjšanje čiste vrednosti premoženja – določitev prodajne cene – cenitev premičnin – verodostojnost cenitve – prava vrednost premoženja – izvedena priča – zaslišanje izvedenca – povračilo stroškov izvedenca
Ugotovitve cenilcev, ki so angažirani izven pravde, imajo sicer res zgolj naravo strankinih navedb. Vendar pa to še ne pomeni, da v pravdi ni mogoče ugotavljati, ali njihova cenitev odraža pravo, realno vrednost premoženja v času cenitve, z zaslišanjem cenilcev, ki so opravili cenitev, kot izvedenih prič.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070426
ZASP člen 168. ZPP člen 154, 154/2.
kršitev avtorske pravice – civilna kazen – višina civilne kazni – merila za določanje višine – stroški postopka – vsaka stranka krije svoje stroške
Pri odmeri višine civilne kazni je treba upoštevati: stopnjo krivde, višino honorarja ter druge relevantne okoliščine (npr. intenziteto posega v avtorsko pravico).
STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0079212
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15. ZOR člen 132, 132/2. ZTLR člen 38, 38/4, 39, 39/4. ZGO-1 člen 2, 6, 67, 152.
povrnitev vlaganj v nepremičnino – dobroverni posestnik – povečanje vrednosti stvari – koristni stroški – pridobitev gradbenega in uporabnega dovoljenja
Tožnici sta vsa zatrjevana vlaganja sicer izvršili kot dobroverni posestnici, vendar pa stroški, ki so nastali tožnicama z izdelavo šestih stanovanj na podstrešju, v smislu 38. člena ZTLR niso koristni – vrednost nepremičnine se, saj za izvršeno gradnjo ne bo mogoče pridobiti gradbenega in uporabnega dovoljenja, ni povečala. Povečanje vrednosti stvari pa je objektivni kriterij za to, da je določen strošek mogoče opredeliti kot koristen.
V primeru večkratne odsvojitve nepremičnin ima prvi pridobitelj možnost vložiti tožbo tudi zoper drugega pridobitelja, ki je vpisan v zemljiško knjigo. Pri tem pa SPZ skupaj z ZZK-1 dajeta podlago za ustrezno oblikovanje tožbenih zahtevkov, pri čemer je treba nameniti posebno pozornost določbi 243. člena ZZK-1. Tožba, ki je vložena po uveljavitvi novele ZZK-1C in s katero se od drugega pridobitelja zahteva izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila, je nesklepčna, saj bi morala biti vložena izbrisna tožba. V primeru zatrjevanja dobroverne posesti in izvorne (originarne) pridobitve lastninske pravice na nepremičnini, pa bi moral tožnik podati ustrezno trditveno podlago in vložitvi ugotovitveno tožbo.
stiki – določitev stikov – korist otroka – določitev stikov med počitnicami
Dejstvo, da se otrok pri očetu včasih dolgočasi, ne daje podlage za oženje stikov, pač pa terja pri tožnici podporno in spodbudno vedenje do stikov z drugim staršem ter sprejemanje dejstva, da se mora otrok naučiti prilagajati tudi obdobjem nelagodja; pri očetu pa spodbujanje in krepitev medsebojnega odnosa z otrokom preko različnih, otrokovim razvojnim potrebam prilagojenih dejavnosti.
ZPrCP člen 52, 52/1, 109, 109/1, 109/2. OZ člen 83, 121, 121/2.
zavarovanje AO plus – splošni pogoji – pojem vožnje vozila – namen vožnje - vezanost na plačilni nalog
Namen AO-plus zavarovanja je, da je zavarovan voznik vozila za telesne poškodbe, ki jih utrpi v prometni nesreči pri vožnji. Vožnja pomeni upravljanje vozila. Samodejno premikanje vozila, brez volje in namena kogarkoli za to premikanje, ni vožnja vozila.
ZIZ člen 270, 270/1, 270/2, 270/3, 270/4. ZDSS-1 člen 43, 43/4. ZDR člen 182, 182/1.
začasna odredba - odškodninska odgovornost delavca - premoženjska škoda - zavarovanje denarne terjatve - verjetno izkazana terjatev
Tožeča stranka (delodajalec) od toženca (delavca) vtožuje izplačilo odškodnine za škodo, ki naj bi ji nastala zaradi nezakonitega ravnanja toženca (izdaje poslovne skrivnosti). Tožeča stranka v dosedanjem postopku ni verjetno izkazala višine škode, v zvezi s katero predlaga izdajo začasne odredbe za zavarovanje svoje terjatve. Zato predlog tožeče stranke za izdajo začasne odredbe (prepoved odtujitve in obremenitve premoženja) ni utemeljen.
osebni stečaj - odpust obveznosti - ovire za odpust obveznosti - namenom škodovati upnikom - odsvojitev deleža v d.o.o. - preizkusno obdobje
Ovire za odpust obveznosti so določene iz razloga preprečiti, da bi bil stečajni dolžnik deležen dobrote odpusta obveznosti, če tega iz določenih razlogov ni vreden in če je pred začetkom stečajnega postopka ravnal z namenom škodovati upnikom oziroma je razpolagal z bodočo stečajno maso, da bi svoje premoženje skril pred upniki. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da dolžnik v obravnavani zadevi ni ravnal s takim namenom, temveč je le uredil razmerje.
zaznamba sklepa o izvršbi in vknjižba hipoteke – učinek pravice prepodpovedi odtujitve in obremenitve – ovira za zaznambo izvršbe
Vknjižena pravica prepovedi odtujitve in obremenitve ne predstavlja ovire za dovolitev vpisa zaznambe sklepa o izvršbi in vknjižbe hipoteke (86. in 88. člen ZZK-1).
V insolvenčnih postopkih velja pravilo, da če k prijavi terjatve niso priloženi dokazi, upnika bremenijo stroški morebitnega postopka za ugotovitev obstoja terjatve, če je bila ta prerekana.