KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO – IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ
VSL0023293
ZKP člen 129a, 129a/6, 130, 371, 371/2. KZ-1 člen 47, 47/1, 87, 87/1.
način izvršitve denarne kazni - neizterljivost
Za izvršitev neizterljive denarne kazni sodišče na podlagi 6. odstavka 129a člena ZKP določi trajanje zapora v skladu s členom 87 KZ-1. Obsojenčevo slabo finančno stanje ni razlog, da se denarna kazen, ki se ne da prisilno izterjati, ne izvrši tako, da se za vsaka začeta dva dnevna zneska določi en dan zapora.
sodne takse - oprostitev plačila sodnih taks - izjava o premoženjskem stanju - nepopolna vloga - rok za dopolnitev
Če izjava o premoženjskem stanju ni vložena na predpisanem obrazcu ali če obrazcu niso priložene predpisane priloge, ravna sodišče v skladu s pravili o nepopolnih vlogah.
Vložitev predloga za podaljšanje, ki mora biti podan pred potekom roka, teka roka ne prekine in le ta, če sodišče o predlogu ne odloči, teče naprej in stranko zavezuje.
V primeru, ko je bila do uveljavitve ZVEtL že izdana pravnomočna odločba o določitvi funkcionalnega zemljišča ali gradbene parcele k posamezni stavbi ali k več stavbam, se šteje, da je pripadajoče zemljišče k stavbi oziroma k več stavbam tisto zemljišče, ki je bilo s pravnomočno odločbo določeno kot funkcionalno zemljišče ali kot gradbena parcela. V takšnem primeru je uporaba kriterijev in meril, ki jih določa 7. člen ZVEtL, izključena.
premoženjska škoda – nastanek škode – višina škode – trditveno in dokazno breme – sklepčnost zahtevka
Tožnik bi lahko in tudi moral zatrjevati in predložiti dokaze, kako sta družbi v zadnjih letih, pred nastankom zatrjevane premoženjske škode, razdelile dobiček, po pravilih, ki veljajo za gospodarske družbe. Ne zadošča zgolj zatrjevanje in izpoved tožnika, da sta družbi izgubili posle in da izguba poslov pomeni tudi izguba za tožnika. Tožnik bi lahko in moral navesti in s predložitvijo letnih poročil družb izkazati, v kakšnem obsegu se je dobiček družbe delil in koliko je posamezni družbenik v odstotku od tega dobička dobil.
skupno premoženje – delež na skupnem premoženju – vlaganja v posebno premoženje – nova stvar – uveljavljanje deleža zakonca – nasprotna tožba – ugotovitveni zahtevek – dajatveni zahtevek – izbrisna tožba – zemljiškoknjižno stanje
Četudi bi se toženkine navedbe o nadpolovičnem deležu na skupnem premoženju izkazale za resnične, odločitev prvostopenjskega sodišča ob odsotnosti zahtevane nasprotne tožbe, ne bi mogla biti drugačna od izpodbijane.
Načeloma drži, da je pridobitev skupnega premoženja v času trajanja zakonske zveze originarni način pridobitve lastninske pravice, zato zadošča ugotovitveni zahtevek, dajatveni (na izstavitev zemljiškoknjižne listine) pa je odveč. Toda v obravnavani zadevi situacija ni taka, kot je običajna v teh primerih, saj je zemljiškoknjižno stanje (upoštevaje odločitev v tej zadevi po izbrisni tožbi) tako, da je kot lastnica do polovice vknjižena prva toženka, do druge polovice pa je zaradi pravnoposlovnega razpolaganja prve toženke kot lastnica vknjižena druga tožena stranka. Da bi bila tožnikova tožba kot posledica ugotovitve o polovičnem deležu na skupnem premoženju v obravnavnem primeru, realizirana, mu je treba poleg izbrisne tožbe zagotoviti tudi pravno varstvo v obliki dajatvenega zahtevka, ki prvi toženki nalaga izstavitev ustreznega zemljiškoknjižnega dovolila, sicer bi se tožnikov cilj, ki ga je s to pravdo zasledoval (vknjižba solastniškega deleža na skupnem premoženju, ki je posledica njegovega soprispevka k njegovemu nastanku), lahko izjalovil.
članstvo v upniškem odboru – izločitveni razlogi – stečajni postopek
Iz poslovnega registra izhaja, da je bil I. K. v družbi K., d. d., v času od 10. 8. 2011 do začetka stečajnega postopka nad to družbo predsednik uprave te družbe. Njegovo imenovanje kot upnika v upniški odbor je torej v nasprotju s prepovedjo članstva v upniškem odboru po 2. točki drugega odstavka 78. člena ZFPPIPP.
KPJS člen 37. ZSPJS člen 23. Uredba o količnikih za določitev osnovne plače in dodatkih zaposlenim v službah vlade RS in v upravnih organih člen 18.
plačilo razlike plače - dodatek za magisterij - dodatek za specializacijo
Tožnici pripada dodatek za magisterij od dne, ko je pridobila naslov magistrica znanosti in ne šele od dneva seznanitve tožene stranke o pridobljenem nazivu.
Dodatek za specializacijo javnemu uslužbencu pripada ob izpolnjevanju drugih pogojev le, če je specializacija opravljena po končanem univerzitetnem izobraževanju. Ker je tožnica specializacijo opravila po visokošolskem študiju, tožničin tožbeni zahtevek za izplačilo dodatka za specializacijo v spornem obdobju ni utemeljen.
Na načelni ravni se je mogoče strinjati, da nekateri stroški z večanjem obsega poslovanja ne naraščajo ali pa ne naraščajo premosorazmerno, vendar tudi po mnenju pritožbenega sodišča podatki, s katerimi je tožeča stranka dokazovala izgubljeni dobiček, ne dajo pravilnega rezultata in zato izračuna na njihovi podlagi ni mogoče upoštevati kot realnega (in torej izgubljenega dobička šteti za dokazanega). Izvedenka je glede pripomb tožeče stranke pojasnila, da za upoštevanje ali neupoštevanje izpostavljenih stroškov ni imela zadosti podatkov. Za nekatere stroške namreč tožeča stranka ni predložila dokazil, da je dejansko šlo za fiksne stroške, neodvisne od obsega poslovanja (na primer licenčnina, sponzorske pogodbe,..), pri nekaterih stroških pa gre za relativno in ne za absolutno fiksne stroške (strošek je do določenega obsega prometa enak, od tam naprej pa se skokovito poveča). Tožeča stranka bi torej morala zagotoviti ustrezne podatke, na podlagi katerih bi bilo mogoče za konkretni strošek, ki se običajno pri izračunu izgubljenega dobička upošteva, ugotoviti, da se zaradi nove trgovine ne bi povečal. Namesto tega je zgolj pavšalno zatrdila, da posamezni strošek ne bi vplival na rezultat poslovanja trgovine v K. Na splošni ravni so torej njene pripombe lahko celo utemeljene, da pa bi jih bilo mogoče upoštevati, bi morala podati dovolj konkretne trditve in dokaze zanje, da bi izvedenka te pripombe sploh lahko preverila.
Tožeča stranka je sicer predlagala imenovanje novega izvedenca, vendar je sodišče prve stopnje ta predlog pravilno zavrnilo, saj je bilo izvedensko mnenje strokovno in prepričljivo, v njem ni bilo nedoslednosti, ki jih sodišče ne bi odpravilo ob zaslišanju, zato ni bilo pogojev za imenovanje novega izvedenca (254. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP).
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti
Tožnik (varnostnik) enkrat v sporni noči ni peljal mimo radarjev, čeprav je bil to dolžan storiti, isto noč je naredil dva 20-minutna postanka, prav tako v tej noči ni sproti izpolnjeval poročila o svojem delu. Te kršitve pogodbenih obveznosti oziroma drugih obveznosti iz delovnega razmerje predstavljajo utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
Vsako ravnanje oškodovanca, ki je objektivno prispevalo k nastanku škodnega dogodka, še nima značilnosti ravnanja, ki je razlog za (delno) razbremenitev odškodninske odgovornosti odgovorne osebe. To ravnanje mora imeti znake neskrbnega ravnanja, merilo pri tem pa je povprečen razumen odrasel človek.
Pogodbena določba, ki rok plačila veže na odložni pogoj, sama zase ni nujno neveljavna. Takšna postane, ko se pogoj nerazumno dolgo ne uresniči. Takrat je treba šteti, kot da rok izpolnitve ni določen.
ZIZ člen 225, 225/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
stroški izvršitelja – vročitev stroškovnika – dosega nadomestnega dejanja – odločitev o glavni stvari – pravica do izjave v postopku – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Pri konkretni odločitvi o stroških postopka gre za odločitev o glavni stvari (stroški za izvršitev nadomestnega dejanja). Zato je sodišče dolžniku s tem, ko mu pred izdajo sklepa ni omogočilo, da bi se opredelil glede upravičenosti upnikov do povračila navedenih stroškov, prekršilo pravico do izjave v postopku.
delovna nezgoda - nesreča pri delu - regresna pravica ZZZS – odgovornost delodajalca - vzročna zveza - neizvedba dokazov - nesubstanciran dokazni predlog
V postopku pred sodiščem prve stopnje dokazni predlog z zaslišanjem inšpektorja za delo ni bil substanciran. Že to je zadosten razlog, da dokaz ni bil izveden.
prisilna poravnava – prevzemna družba – podjetnik – odgovornost za obveznosti družbe - solidarna odgovornost - subsidiarna odgovornost
Zaradi potrjene prisilne poravnave nad prevzemno družbo je tožnica izgubila pravico do svojih terjatev, glede 50 % pa je podana subsidiarna solidarna odgovornost toženca (podjetnika).
prometna nesreča - odškodnina za nepremoženjsko škodo - sokrivda pri trčenju motornih vozil
Trčenje tovornjaka, ki je na obvoznici zavil iz voznega na prehitevalni pas, z motoristom, ki je po tem pasu vozil za njim. Motorist je vozil 116 km/h in bi po ugotovitvah izvedenca pri dovoljeni hitrosti 100 km/h nesrečo lahko preprečil. Podana je 15 % sokrivda motorista.
sodba na podlagi pripoznave – pripoznava zahtevka – učinek izjave o pripoznavi
Učinek izjave o pripoznavi je v tem, da sodišče brez nadaljnjega obravnavanja izda sodbo, s katero ugodi tožbenemu zahtevku. Za izdajo tovrstne sodbe dejansko stanje in materialno pravo nista relevantna.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0065439
EKČP člen 10. URS člen 15, 34, 35, 39. OZ člen 179.
povzročitev škode - uresničevanje in omejevanje ustavnih pravic - kolizija ustavnih pravic - razžalitev dobrega imena in časti - razžalitev v tisku - svoboda izražanja - pravica do osebnega dostojanstva - varstvo osebnostnih pravic - povrnitev nepremoženjske škode - denarna odškodnina
Tožniku v konkretni zadevi ne pripada odškodnina zaradi razžalitve dobrega imena. Novinarka tožene stranke je v spornem članku jasno navedla, da podaja izjavi A. A. in tožnika, bralcem spornega člana pa prepušča, naj se sami odločijo, kateri zgodbi bodo verjeli. Zgolj povzela je izjavi obeh, za katerima tudi stojita. Ker pa je njuni izjavi dobesedno povzela, ju je citirala s polnim imenom in priimkom. Pri tem ni podala vrednostnih sodb, ne mnenja o tem, kaj naj bi se v resnici dogajalo. Nasprotno, članek je napisan tako, da pri bralcu vzbudi dvom bodisi v eno ali drugo zgodbo. Prvostopenjsko sodišče je tudi prepričljivo obrazložilo, zakaj je bilo posredovanje informacij v javnem interesu.
STVARNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0071978
SPZ člen 271. ZLNDL člen 3. ZPP člen 340.
stavbna pravica – pogodba o priznanju lastninske pravice na stavbi – družbena lastnina – promet z nepremičninami – razpolagalni pravni posel - izročitev stavbe - obličnost
V sistemu družbene lastnine so imele učinek tudi ustne pogodbe o prometu z nepremičninami, če so bile realizirane.