DEDNO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065471
SPZ člen 66, 66/3. ZMVN člen 3. ZD člen 163. ZPP člen 12, 153, 153/3.
lastninska pravica več oseb – solastnina – agrarne skupnosti – upravičenja solastnika – predkupna pravica – dokazovanje – izvedenec – predujem za izvedenca
Član agrarne skupnosti lahko svoj solastniški delež proda, imajo pa ostali člani agrarne skupnosti glede na to, da so solastniki, predkupno pravico skladno s 3. odstavkom 66. člena SPZ.
Sodišče ni dolžno strank, pa četudi gre za prava neuke osebe, v vsaki procesni situaciji opozarjati na vse možne posledice strankinih dejanj ali opustitev.
pravdni stroški – nastanek stroškov – prijava terjatve v stečajnem postopku
Predmetni izvršilni in pravdni stroški tožeče stranke so nastali že pred začetkom stečajnega postopka nad toženo stranko. Ti stroški tako predstavljajo terjatev, ki je nastala do začetka stečajnega postopka. Za takšno terjatev pa velja, da morajo upniki v stečajnem postopku prijaviti vse svoje terjatve do stečajnega dolžnika, ki so nastale do začetka stečajnega postopka, če upnik zamudi rok za prijavo terjatve, pa njegova terjatev v razmerju do stečajnega dolžnika preneha.
razžalitev časti in dobrega imena - objektivno žaljive besede - protipravni poseg - pravica do osebnega dostojanstva - psihična prizadetost - odškodninska odgovornost – pravno priznana škoda
Toženka je z izrečenimi besedami kršila tožničino ustavno pravico do osebnega dostojanstva. Sodišče samo je ugotovilo, da imajo besede, ki jih je toženka izrekla tožnici, izrazito negativen pomen. Toženkino ravnanje ni bilo v skladu s civilizacijskimi normami, dostojnostjo, primernostjo, lepim vedenjem, z navadami preudarnega in dostojnega človeka. Nedvomno je bila tožnica s toženkinimi besedami prizadeta v osebnem občutku lastne vrednosti.
Če je župan tožnika napotil na D. P. kot kontaktno osebo, še ne zadostuje za sklepanje, da je župan D. P. pooblastil, da v imenu toženke sklene s tožnikom mandatno pogodbo za opravo odvetniških storitev.
ZPP člen 229, 229/2, 242, 249. ZFPPIPP člen 271, 271/1, 271/1-1, 271/2.
stečajni postopek – izpodbijanje pravnih dejanj – objektivni pogoj izpodbojnosti – zmanjšanje čiste vrednosti premoženja – določitev prodajne cene – cenitev premičnin – verodostojnost cenitve – prava vrednost premoženja – izvedena priča – zaslišanje izvedenca – povračilo stroškov izvedenca
Ugotovitve cenilcev, ki so angažirani izven pravde, imajo sicer res zgolj naravo strankinih navedb. Vendar pa to še ne pomeni, da v pravdi ni mogoče ugotavljati, ali njihova cenitev odraža pravo, realno vrednost premoženja v času cenitve, z zaslišanjem cenilcev, ki so opravili cenitev, kot izvedenih prič.
Drži sicer ugotovitev sodišča, da prva tožnica ni nadaljevala moževega s. p., na način, ki je določen v ZGD-1, toda navedeno pri presoji prekinitve obratovalnega zastoja ni bistveno. S trenutkom, ko je prva tožnica delno prevzela moževo koncesijo, so se namreč zmanjšali tudi stroški zastoja dejavnosti (ustvarjen je bil določen dohodek), ki so bili z zavarovalno pogodbo zavarovani.
Glede upravičenosti do povračila izpada dohodka je sodišče prve stopnje pravilno izhajalo iz same zavarovalne police, kjer je izpad dohodka izrecno naveden kot predmet zavarovanja. Ker se določila pogodbe uporabljajo tako, kot se glasi, je neutemeljen pritožbeni očitek, da izpad dohodka s pogodbo ni bil zavarovan. Enako velja za prispevke zavarovanca, saj je povrnitev slednjih izrecno navedena na zavarovalni polici.
IZVRŠILNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0052761
ZIZ člen 17, 20a. ZPotK člen 13.
notarski zapis kot izvršilni naslov – dokazovanje zapadlosti terjatve – potrošniški kredit – neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti – razdrtje pogodbe s strani kreditodajalca – pisno obvestilo – dodaten rok za izpolnitev
Pri položaju potrošniških kreditov je treba upoštevati tudi specialnejšo ureditev po Zakonu o potrošniških kreditih, ki določa, da mora dati kreditodajalec kreditojemalcu s pisnim opominom dodaten rok za izpolnitev obveznosti, ki ne sme biti krajši od petnajstih dni. V teh primerih torej kreditodajalec pridobi odpoklicno upravičenje šele, če kreditojemalec tudi v dodatnem roku iz opomina ne plača zamujenih obrokov kredita.
plačilo razlike plače - izplačevanje nižje plače - delovna uspešnost - obveznost plačila - plačilo za delo - sprememba višine plače
Za zakonito znižanje plače tožnici ne zadostuje zgolj ugotovitev direktorice tožene stranke, da delo tožnice ne dosega pričakovanih rezultatov. Tožnica bi morala biti ocenjevana na ustrezni podlagi, ki bi jo bilo v sodnem postopku možno preveriti. Brez take preverljive podlage o ocenjevanju tožničinega dela tožničina plača ne bi smela biti zmanjšana zaradi osebne ocene.
V določenem obdobju je tožena stranka tožnici znižala plačo zaradi slabega poslovanja in nedoseganja rezultatov. Pogodba o zaposlitvi o takšnem znižanju plač ni vsebovala določb. Tožena stranka pa tudi ni dokazala, da bi se stranki o tem dogovorili. Ravnanje tožene stranke, ko je brez soglasja tožnice in brez spremembe pogodbe o zaposlitvi tožnice znižala plačo, je zato nezakonito.
Za terjatve upravnika v primeru povračila stroškov, ki jih je upravnik poravnal za etažne lastnike, velja enoletni zastaralni rok.
Razdelilnika stroškov in faktur namreč ni mogoče šteti kot dela trditvene podlage tožbe. Navedba dejstev, ki tožbeni zahtevek utemeljujejo, je nujna za sklepčnost in posledično predpogoj, da je zahtevku, če se dejstva kasneje izkažejo za resnična, mogoče ugoditi.
delovna nezgoda - nesreča pri delu - regresna pravica ZZZS – odgovornost delodajalca - vzročna zveza - neizvedba dokazov - nesubstanciran dokazni predlog
V postopku pred sodiščem prve stopnje dokazni predlog z zaslišanjem inšpektorja za delo ni bil substanciran. Že to je zadosten razlog, da dokaz ni bil izveden.
Če v gospodarski prodajni pogodbi kupnina ni določena in tudi ni v njej dovolj podatkov, na podlagi katerih bi jo bilo mogoče določiti, mora kupec plačati kupnino, ki jo je prodajalec običajno zaračunaval ob sklenitvi pogodbe; če te ni, pa primerno kupnino. Pri takšnih pogodbah cena torej po zakonu ni bistvena sestavina pogodbe.
Na načelni ravni se je mogoče strinjati, da nekateri stroški z večanjem obsega poslovanja ne naraščajo ali pa ne naraščajo premosorazmerno, vendar tudi po mnenju pritožbenega sodišča podatki, s katerimi je tožeča stranka dokazovala izgubljeni dobiček, ne dajo pravilnega rezultata in zato izračuna na njihovi podlagi ni mogoče upoštevati kot realnega (in torej izgubljenega dobička šteti za dokazanega). Izvedenka je glede pripomb tožeče stranke pojasnila, da za upoštevanje ali neupoštevanje izpostavljenih stroškov ni imela zadosti podatkov. Za nekatere stroške namreč tožeča stranka ni predložila dokazil, da je dejansko šlo za fiksne stroške, neodvisne od obsega poslovanja (na primer licenčnina, sponzorske pogodbe,..), pri nekaterih stroških pa gre za relativno in ne za absolutno fiksne stroške (strošek je do določenega obsega prometa enak, od tam naprej pa se skokovito poveča). Tožeča stranka bi torej morala zagotoviti ustrezne podatke, na podlagi katerih bi bilo mogoče za konkretni strošek, ki se običajno pri izračunu izgubljenega dobička upošteva, ugotoviti, da se zaradi nove trgovine ne bi povečal. Namesto tega je zgolj pavšalno zatrdila, da posamezni strošek ne bi vplival na rezultat poslovanja trgovine v K. Na splošni ravni so torej njene pripombe lahko celo utemeljene, da pa bi jih bilo mogoče upoštevati, bi morala podati dovolj konkretne trditve in dokaze zanje, da bi izvedenka te pripombe sploh lahko preverila.
Tožeča stranka je sicer predlagala imenovanje novega izvedenca, vendar je sodišče prve stopnje ta predlog pravilno zavrnilo, saj je bilo izvedensko mnenje strokovno in prepričljivo, v njem ni bilo nedoslednosti, ki jih sodišče ne bi odpravilo ob zaslišanju, zato ni bilo pogojev za imenovanje novega izvedenca (254. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP).
ZPrCP člen 52, 52/1, 109, 109/1, 109/2. OZ člen 83, 121, 121/2.
zavarovanje AO plus – splošni pogoji – pojem vožnje vozila – namen vožnje - vezanost na plačilni nalog
Namen AO-plus zavarovanja je, da je zavarovan voznik vozila za telesne poškodbe, ki jih utrpi v prometni nesreči pri vožnji. Vožnja pomeni upravljanje vozila. Samodejno premikanje vozila, brez volje in namena kogarkoli za to premikanje, ni vožnja vozila.
učinek prisilne poravnave - nedenarna terjatev - pretvorba nedenarnih terjatev v denarne - vpliv na obseg stečajne mase - načelo enakega obravnavanja upnikov
Samo nedenarne terjatve upnika do insolventnega dolžnika, ki neposredno vplivajo na premoženje insolventnega dolžnika in s tem na obseg stečajne mase, se z začetkom postopka prisilne poravnave pretvorijo v denarne.
Ob smiselni uporabi določbe 3. odstavka 217. člena ZPP bi sicer izvedenec lahko pravdni stranki obvestil o ogledu. Okoliščina, da stranka o tem ni bila obveščena, pa bi lahko predstavljala kršitev določb pravdnega postopka iz 1. odstavka 339. člena ZPP. Vendar je takšna kršitev podana le, če sodišče kakšne določbe ZPP ni uporabilo, pa bi lahko to vplivalo na zakonitost in pravilnost sodbe.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – LOVSTVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070427
OZ člen 131, 171, 179. ZPP člen 14. ZVGLD člen 65, 65/1.
vezanost na kazensko obsodilno sodbo - deljena odgovornost - odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - vzrok premoženjske škode - pooblastila lovskega čuvaja
Obravnavani škodni dogodek je sprožil tožnik s tem, ko je v gozdu, v zasedi še z dvema osebama, s puško v roki pričakal toženca ter ga nato brez razloga dvakrat udaril s puško po glavi in ga pri tem poškodoval. Tožnik je v večji meri, in sicer z 80% prispeval k poškodbam, ki jih je sam utrpel pri tem, ko ga je toženec takoj zatem zbil z vozilom.
nastanek obveznosti – pravni temelj terjatve – prejem računa – zapadlost terjatve – tek zakonskih zamudnih obresti – zastaranje terjatev – enoletni zastaralni rok – dobava električne energije – gospodarski subjekt
Izstavitev oziroma prejem računa ni pogoj za nastanek obveznosti, temveč je bistveno, da obstoji temelj terjatve.
Enoletni zastaralni rok iz 1. točke 1. odstavka 355. člen OZ bi prišel v poštev le, če bi šlo za dobavo električne energije za potrebe gospodinjstva, kar pa tožena stranka v postopku ni trdila, niti to ne izhaja iz dejstva, da je tožena stranka gospodarski subjekt, ki opravlja gospodarsko dejavnost.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0078734
OZ člen 766, 1019, 1019/3. ZASP člen 146.
aktivna legitimacija - dovoljenje za radiodifuzijo – mandatna pogodba - odgovornost za izpolnitev - obračun avtorskega nadomestila - prekluzija
Tudi v primeru, če bi bil za nakazilo prenizkega zneska dejansko odgovoren mandatar, to ne pomeni, da je tožena stranka svoje obveznosti razbremenjena, pač pa gre za notranji odnos tožene stranke in mandatarja, ki na obveznost do tožeče stranke ne vpliva.