učinek prisilne poravnave - nedenarna terjatev - pretvorba nedenarnih terjatev v denarne - vpliv na obseg stečajne mase - načelo enakega obravnavanja upnikov
Samo nedenarne terjatve upnika do insolventnega dolžnika, ki neposredno vplivajo na premoženje insolventnega dolžnika in s tem na obseg stečajne mase, se z začetkom postopka prisilne poravnave pretvorijo v denarne.
ZFPPIPP člen 11, 14, 271, 271/1, 271/2, 272, 272/1, 272/2. OZ člen 1035.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – asignacijska pogodba - objektivni element – subjektivni element – tristransko razmerje
V tem tristranskem razmerju je torej asignat (Občina P.) izpolnila obveznost namesto svojemu upniku (asignantu, tožeči stranki) asignantovemu upniku (asignatarju, toženi stranki). S tem plačilom pa je na podlagi asignacije z dne 19.1.2012 ugasnila tudi terjatev tožeče stranke do Občine P. v enaki višini. Zato je v konkretnem primeru tožba sklepčna, saj je zaradi tega več kot očitno prišlo do zmanjšanja čiste vrednosti premoženja stečajnega dolžnika tako, da zaradi tega drugi upniki lahko prejmejo plačilo svojih terjatev v manjšem deležu, kot če izpodbijano dejanje ne bi bilo opravljeno (prva alineja 1. točke prvega odstavka 271. člena ZFPPIPP).
premoženjska škoda – nastanek škode – višina škode – trditveno in dokazno breme – sklepčnost zahtevka
Tožnik bi lahko in tudi moral zatrjevati in predložiti dokaze, kako sta družbi v zadnjih letih, pred nastankom zatrjevane premoženjske škode, razdelile dobiček, po pravilih, ki veljajo za gospodarske družbe. Ne zadošča zgolj zatrjevanje in izpoved tožnika, da sta družbi izgubili posle in da izguba poslov pomeni tudi izguba za tožnika. Tožnik bi lahko in moral navesti in s predložitvijo letnih poročil družb izkazati, v kakšnem obsegu se je dobiček družbe delil in koliko je posamezni družbenik v odstotku od tega dobička dobil.
ZIZ člen 225, 225/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
stroški izvršitelja – vročitev stroškovnika – dosega nadomestnega dejanja – odločitev o glavni stvari – pravica do izjave v postopku – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Pri konkretni odločitvi o stroških postopka gre za odločitev o glavni stvari (stroški za izvršitev nadomestnega dejanja). Zato je sodišče dolžniku s tem, ko mu pred izdajo sklepa ni omogočilo, da bi se opredelil glede upravičenosti upnikov do povračila navedenih stroškov, prekršilo pravico do izjave v postopku.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO – IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ
VSL0023293
ZKP člen 129a, 129a/6, 130, 371, 371/2. KZ-1 člen 47, 47/1, 87, 87/1.
način izvršitve denarne kazni - neizterljivost
Za izvršitev neizterljive denarne kazni sodišče na podlagi 6. odstavka 129a člena ZKP določi trajanje zapora v skladu s členom 87 KZ-1. Obsojenčevo slabo finančno stanje ni razlog, da se denarna kazen, ki se ne da prisilno izterjati, ne izvrši tako, da se za vsaka začeta dva dnevna zneska določi en dan zapora.
delovna nezgoda - nesreča pri delu - regresna pravica ZZZS – odgovornost delodajalca - vzročna zveza - neizvedba dokazov - nesubstanciran dokazni predlog
V postopku pred sodiščem prve stopnje dokazni predlog z zaslišanjem inšpektorja za delo ni bil substanciran. Že to je zadosten razlog, da dokaz ni bil izveden.
KPJS člen 37. ZSPJS člen 23. Uredba o količnikih za določitev osnovne plače in dodatkih zaposlenim v službah vlade RS in v upravnih organih člen 18.
plačilo razlike plače - dodatek za magisterij - dodatek za specializacijo
Tožnici pripada dodatek za magisterij od dne, ko je pridobila naslov magistrica znanosti in ne šele od dneva seznanitve tožene stranke o pridobljenem nazivu.
Dodatek za specializacijo javnemu uslužbencu pripada ob izpolnjevanju drugih pogojev le, če je specializacija opravljena po končanem univerzitetnem izobraževanju. Ker je tožnica specializacijo opravila po visokošolskem študiju, tožničin tožbeni zahtevek za izplačilo dodatka za specializacijo v spornem obdobju ni utemeljen.
ugotovitev obstoja delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja - pogodba o poslovnem sodelovanju - delovno razmerje - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe
V primeru obvestila o prenehanju pogodbenega razmerja z elementi delovnega razmerja ni predpisan poseben notranji postopek, temveč varstvo po 3. odstavku 204. člena ZDR. Ko pogodbeno razmerje že preneha in je izvajalec del (delavec) seznanjen s tem, da mu bo delovno razmerje prenehalo po odpovednem roku, bo moral uveljavljati sodno varstvo v roku, določenem v 3. odstavku 204. člena ZDR.
Pravdni stranki sta imeli podpisano pogodbo o poslovnem sodelovanju. Tožnik je zvedel za prenehanje pogodbenega razmerja potem, ko ga je tožena stranka obvestila, da odpoveduje pogodbo o poslovnem sodelovanju, zato je tega dne tožniku začel teči rok 30 dni za sodno varstvo po 3. odstavku 204. člena ZDR. Ker je tožnik tožbo na ugotovitev obstoja delovnega razmerja vložil po izteka tega roka, je bilo potrebno njegovo tožbo zavreči. Samo dejstvo, da je tožnik še po prejemu odpovedi pogodbe delo zaradi teka odpovednega roka še opravljal, ne predstavlja okoliščine, da bi bilo potrebno rok za uveljavljanje sodnega varstva šteti od prenehanja opravljanja dela, saj takrat tožnik ni zvedel za odpoved pogodbenega razmerja.
IZVRŠILNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0052761
ZIZ člen 17, 20a. ZPotK člen 13.
notarski zapis kot izvršilni naslov – dokazovanje zapadlosti terjatve – potrošniški kredit – neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti – razdrtje pogodbe s strani kreditodajalca – pisno obvestilo – dodaten rok za izpolnitev
Pri položaju potrošniških kreditov je treba upoštevati tudi specialnejšo ureditev po Zakonu o potrošniških kreditih, ki določa, da mora dati kreditodajalec kreditojemalcu s pisnim opominom dodaten rok za izpolnitev obveznosti, ki ne sme biti krajši od petnajstih dni. V teh primerih torej kreditodajalec pridobi odpoklicno upravičenje šele, če kreditojemalec tudi v dodatnem roku iz opomina ne plača zamujenih obrokov kredita.
Ob smiselni uporabi določbe 3. odstavka 217. člena ZPP bi sicer izvedenec lahko pravdni stranki obvestil o ogledu. Okoliščina, da stranka o tem ni bila obveščena, pa bi lahko predstavljala kršitev določb pravdnega postopka iz 1. odstavka 339. člena ZPP. Vendar je takšna kršitev podana le, če sodišče kakšne določbe ZPP ni uporabilo, pa bi lahko to vplivalo na zakonitost in pravilnost sodbe.
nastanek obveznosti – pravni temelj terjatve – prejem računa – zapadlost terjatve – tek zakonskih zamudnih obresti – zastaranje terjatev – enoletni zastaralni rok – dobava električne energije – gospodarski subjekt
Izstavitev oziroma prejem računa ni pogoj za nastanek obveznosti, temveč je bistveno, da obstoji temelj terjatve.
Enoletni zastaralni rok iz 1. točke 1. odstavka 355. člen OZ bi prišel v poštev le, če bi šlo za dobavo električne energije za potrebe gospodinjstva, kar pa tožena stranka v postopku ni trdila, niti to ne izhaja iz dejstva, da je tožena stranka gospodarski subjekt, ki opravlja gospodarsko dejavnost.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – LOVSTVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070427
OZ člen 131, 171, 179. ZPP člen 14. ZVGLD člen 65, 65/1.
vezanost na kazensko obsodilno sodbo - deljena odgovornost - odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - vzrok premoženjske škode - pooblastila lovskega čuvaja
Obravnavani škodni dogodek je sprožil tožnik s tem, ko je v gozdu, v zasedi še z dvema osebama, s puško v roki pričakal toženca ter ga nato brez razloga dvakrat udaril s puško po glavi in ga pri tem poškodoval. Tožnik je v večji meri, in sicer z 80% prispeval k poškodbam, ki jih je sam utrpel pri tem, ko ga je toženec takoj zatem zbil z vozilom.
sodne takse - oprostitev plačila sodnih taks - izjava o premoženjskem stanju - nepopolna vloga - rok za dopolnitev
Če izjava o premoženjskem stanju ni vložena na predpisanem obrazcu ali če obrazcu niso priložene predpisane priloge, ravna sodišče v skladu s pravili o nepopolnih vlogah.
Vložitev predloga za podaljšanje, ki mora biti podan pred potekom roka, teka roka ne prekine in le ta, če sodišče o predlogu ne odloči, teče naprej in stranko zavezuje.
V primeru, ko je bila do uveljavitve ZVEtL že izdana pravnomočna odločba o določitvi funkcionalnega zemljišča ali gradbene parcele k posamezni stavbi ali k več stavbam, se šteje, da je pripadajoče zemljišče k stavbi oziroma k več stavbam tisto zemljišče, ki je bilo s pravnomočno odločbo določeno kot funkcionalno zemljišče ali kot gradbena parcela. V takšnem primeru je uporaba kriterijev in meril, ki jih določa 7. člen ZVEtL, izključena.
Tarifa za javno priobčitev glasbenih del /1998 pri obračunu plačila honorarja za mehanično glasbo v gostinskih lokalih razlikuje situacije, ko gre za gostinski obrat s popolno gostinsko ponudbo ter takšnega z delno gostinsko ponudbo. V primeru prvega se plačilo honorarja zniža za 30 %.
SPZ člen 66, 72. OZ člen 190, 193, 198, 299. ZPP člen 362.
nadomestilo za neupravičeno uporabo - uporaba solastne stvari - nevzdržne razmere za skupno bivanje - onemogočanje souporabe - višina uporabnine
Uporabnino je mogoče določiti, čeprav nepremičnina še ni razdeljena. Obligacijski obogatitveni zahtevek ni odvisen od stvarnopravnih zahtevkov in je obogatitev neupravičena že v trenutku, ko nima temelja v ustreznem dogovoru med solastniki oziroma skupnimi lastniki in ne nastane oziroma se aktivira šele po neuspešnem uveljavljanju zahtevka za spremembo uporabe stvari.
Pogodbena določba, ki rok plačila veže na odložni pogoj, sama zase ni nujno neveljavna. Takšna postane, ko se pogoj nerazumno dolgo ne uresniči. Takrat je treba šteti, kot da rok izpolnitve ni določen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0078734
OZ člen 766, 1019, 1019/3. ZASP člen 146.
aktivna legitimacija - dovoljenje za radiodifuzijo – mandatna pogodba - odgovornost za izpolnitev - obračun avtorskega nadomestila - prekluzija
Tudi v primeru, če bi bil za nakazilo prenizkega zneska dejansko odgovoren mandatar, to ne pomeni, da je tožena stranka svoje obveznosti razbremenjena, pač pa gre za notranji odnos tožene stranke in mandatarja, ki na obveznost do tožeče stranke ne vpliva.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0076852
OZ člen 435. ZPP člen 162, 162/2, 212.
prodajna pogodba - trditveno breme - sklepčnost tožbe - ugovori tožene stranke - pravdni stroški - sklicevanje na stroškovnik
V kakšni meri je tožeča stranka dolžna konkretizirati svojo trditveno podlago je namreč odvisno tudi od tega, s kakšnimi trditvami tožena stranka tožbenemu zahtevku ugovarja. Ob pavšalnih ugovornih navedbah tožene stranke, tožeča stranka svojih, sicer sklepčnih trditev, ni dolžna dodatno utemeljevati.
Specifikacija stroškov in način, kako jih je prvostopenjsko sodišče obračunalo, je razviden iz stroškovnika tožeče stranke, na katerega se je prvostopenjsko sodišče v obrazložitvi odločbe tudi sklicevalo. Glede na navedeno je bilo toženi stranki omogočeno, da jih preizkusi.
STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0079212
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15. ZOR člen 132, 132/2. ZTLR člen 38, 38/4, 39, 39/4. ZGO-1 člen 2, 6, 67, 152.
povrnitev vlaganj v nepremičnino – dobroverni posestnik – povečanje vrednosti stvari – koristni stroški – pridobitev gradbenega in uporabnega dovoljenja
Tožnici sta vsa zatrjevana vlaganja sicer izvršili kot dobroverni posestnici, vendar pa stroški, ki so nastali tožnicama z izdelavo šestih stanovanj na podstrešju, v smislu 38. člena ZTLR niso koristni – vrednost nepremičnine se, saj za izvršeno gradnjo ne bo mogoče pridobiti gradbenega in uporabnega dovoljenja, ni povečala. Povečanje vrednosti stvari pa je objektivni kriterij za to, da je določen strošek mogoče opredeliti kot koristen.