nastanek obveznosti – pravni temelj terjatve – prejem računa – zapadlost terjatve – tek zakonskih zamudnih obresti – zastaranje terjatev – enoletni zastaralni rok – dobava električne energije – gospodarski subjekt
Izstavitev oziroma prejem računa ni pogoj za nastanek obveznosti, temveč je bistveno, da obstoji temelj terjatve.
Enoletni zastaralni rok iz 1. točke 1. odstavka 355. člen OZ bi prišel v poštev le, če bi šlo za dobavo električne energije za potrebe gospodinjstva, kar pa tožena stranka v postopku ni trdila, niti to ne izhaja iz dejstva, da je tožena stranka gospodarski subjekt, ki opravlja gospodarsko dejavnost.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0063734
ZPP člen 8, 212, 214, 214/1, 214/2, 324.
podjemna pogodba – trditveno in dokazno breme – prevalitev trditvenega in dokaznega bremena – substanciran ugovor – nezanikana dejstva – domneva o priznanju dejstev
Tožena stranka trditve tožnice, da je lastnoročno podpisala pregled salda kontov z dne 30. 5. 2011, ni prerekala. To dejstvo se zato šteje za priznano. Sodišče prve stopnje posledično ni imelo podlage za ugotavljanje, ali je na tej listini res podpis toženke ali ne.
izvršba na nepremičnine - domik - sklep o domiku - vrnitev vplačane varščine - predlog za ponovno ugotovitev vrednosti nepremičnine - obrazložitev odločitve - predlog za odlog izvršbe - javna dražba
Zaradi izjeme od sicer splošnega pravila, da zoper pravnomočne sklepe ni posebnega pravnega varstva, je treba institut predloga za ponovno ugotovitev vrednosti nepremičnine obravnavati strožje in ožje. Zato so pogoji, da sodišče takšnemu predlogu ugodi, strožji.
Če sodišče o predlogu za ponovno ugotovitev vrednosti nepremičnine na prodajnem naroku razpravlja in zaključi, da mu ne ugodi, v sklepu o domiku ni dolžno izrecno v izreku odločiti o tem predlogu, mora pa svojo odločitev ustrezno obrazložiti ob izdaji sklepa o domiku nepremičnine.
Sam predlog za odlog izvršbe v nobenem primeru ne zadrži postopka, njegovo zadržanje lahko povzroči le morebitna izdaja odločbe sodišča. Tudi če je odločitev o zavrnitvi predloga za odlog izvršbe postala pravnomočna že po izvedeni drugi javni dražbi, to v nobenem primeru ne vpliva na opravo dražbe in izdajo sklepa o domiku. Le v nasprotnem primeru, ko bi bilo predlogu za odlog izvršbe pravnomočno ugodeno, bi to lahko vplivalo na pravilnost dražbe in izdaje sklepa o domiku.
SPZ člen 66, 72. OZ člen 190, 193, 198, 299. ZPP člen 362.
nadomestilo za neupravičeno uporabo - uporaba solastne stvari - nevzdržne razmere za skupno bivanje - onemogočanje souporabe - višina uporabnine
Uporabnino je mogoče določiti, čeprav nepremičnina še ni razdeljena. Obligacijski obogatitveni zahtevek ni odvisen od stvarnopravnih zahtevkov in je obogatitev neupravičena že v trenutku, ko nima temelja v ustreznem dogovoru med solastniki oziroma skupnimi lastniki in ne nastane oziroma se aktivira šele po neuspešnem uveljavljanju zahtevka za spremembo uporabe stvari.
ZObr člen 88, 88/1, 98.c, 98.c/1, 100.a, 100.a/2. Uredba o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini člen 6,7, 17.
dodatek za pripravljenost in premestljivost - vojska - uveljavljanje pravic iz delovnega razmerja - sodno varstvo - delo v tujini
Tožniku kot pripadniku SV, ki opravlja vojaško službo izven države, na podlagi 98. člena ZObr pripada posebna plača za delo izven države, katero osnove in dodatke je na podlagi zakonskega pooblastila podrobneje uredila in določila Vlada RS v Uredbi (6. in 7. člen). Gre za specialno pravno ureditev za pripadnike SV, ki vojaško službo opravljajo v tujini na mednarodnih misijah, na katerih sodeluje naša država. Ker gre pri vojaški službi v tujini za drugačne okoliščine glede na vsakodnevno delo v domači državi, je službovanje v tujini običajno povezano z večjimi (in drugačnimi) tveganji kot doma, zato je razumljivo, da so pripadniki vojske že v osnovi drugače plačani kot sicer. Po koncu službovanja v tujini pa imajo pravico do plače po pogodbi o zaposlitvi za opravljanje vojaške službe v Republiki Sloveniji (4. člen Uredbe). Ker gre za časovno omejeno opravljanje vojaške službe v tujini z drugačno vsebino dolžnosti in delovnih nalog kot v sklenjeni pogodbi o zaposlitvi za opravljanje vojaške službe v domači državi, gre pri opravljanju vojaške službe v tujini za poseben pravni in dejanski položaj pripadnikov SV.
Na podlagi prvega odstavka 17. člena Uredbe o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini pripadnikom Slovenske vojske na mednarodnih vojaških dolžnostih in katerih dolžnosti so določene kot premestljive, pripada dodatek v višini 10% nominalne osnove za delo v tujini od dneva, ko je za pripadnika s strani poveljstva izdan ustrezen akt o pripravljenosti za premestitev. Določba v opisu del in nalog, da je delavec premestljiv, ni zadostna podlaga za priznanje oziroma izplačilo dodatka za premestljivost. Prav tako tožnik nikoli ni bil premeščen izven matične enote in tudi dejansko nikoli ni opravljal zunanjih operacij. Zato tožena stranka tožniku utemeljeno ni priznavala dodatka za premestljivost.
Zaznamba spora ni ovira za nadaljnje vpise in je torej nepremičnine mogoče odtujiti in obremeniti, medtem ko to pri zaznambi prepovedi odtujitve in obremenitve ni mogoče.
KPJS člen 37. ZSPJS člen 23. Uredba o količnikih za določitev osnovne plače in dodatkih zaposlenim v službah vlade RS in v upravnih organih člen 18.
plačilo razlike plače - dodatek za magisterij - dodatek za specializacijo
Tožnici pripada dodatek za magisterij od dne, ko je pridobila naslov magistrica znanosti in ne šele od dneva seznanitve tožene stranke o pridobljenem nazivu.
Dodatek za specializacijo javnemu uslužbencu pripada ob izpolnjevanju drugih pogojev le, če je specializacija opravljena po končanem univerzitetnem izobraževanju. Ker je tožnica specializacijo opravila po visokošolskem študiju, tožničin tožbeni zahtevek za izplačilo dodatka za specializacijo v spornem obdobju ni utemeljen.
stiki – določitev stikov – korist otroka – določitev stikov med počitnicami
Dejstvo, da se otrok pri očetu včasih dolgočasi, ne daje podlage za oženje stikov, pač pa terja pri tožnici podporno in spodbudno vedenje do stikov z drugim staršem ter sprejemanje dejstva, da se mora otrok naučiti prilagajati tudi obdobjem nelagodja; pri očetu pa spodbujanje in krepitev medsebojnega odnosa z otrokom preko različnih, otrokovim razvojnim potrebam prilagojenih dejavnosti.
pravdni stroški – nastanek stroškov – prijava terjatve v stečajnem postopku
Predmetni izvršilni in pravdni stroški tožeče stranke so nastali že pred začetkom stečajnega postopka nad toženo stranko. Ti stroški tako predstavljajo terjatev, ki je nastala do začetka stečajnega postopka. Za takšno terjatev pa velja, da morajo upniki v stečajnem postopku prijaviti vse svoje terjatve do stečajnega dolžnika, ki so nastale do začetka stečajnega postopka, če upnik zamudi rok za prijavo terjatve, pa njegova terjatev v razmerju do stečajnega dolžnika preneha.
plačilo razlike plače - izplačevanje nižje plače - delovna uspešnost - obveznost plačila - plačilo za delo - sprememba višine plače
Za zakonito znižanje plače tožnici ne zadostuje zgolj ugotovitev direktorice tožene stranke, da delo tožnice ne dosega pričakovanih rezultatov. Tožnica bi morala biti ocenjevana na ustrezni podlagi, ki bi jo bilo v sodnem postopku možno preveriti. Brez take preverljive podlage o ocenjevanju tožničinega dela tožničina plača ne bi smela biti zmanjšana zaradi osebne ocene.
V določenem obdobju je tožena stranka tožnici znižala plačo zaradi slabega poslovanja in nedoseganja rezultatov. Pogodba o zaposlitvi o takšnem znižanju plač ni vsebovala določb. Tožena stranka pa tudi ni dokazala, da bi se stranki o tem dogovorili. Ravnanje tožene stranke, ko je brez soglasja tožnice in brez spremembe pogodbe o zaposlitvi tožnice znižala plačo, je zato nezakonito.
ZGD-1 člen 176, 176/2, 293, 293/4, 339, 339/1, 339/2, 398.
pravica delničarjev v d. d. - pravica do dela dobička - sklep o uporabi bilančnega dobička - sodno izpodbijanje sklepa o uporabi bilančnega dobička - višina bilančnega dobička - letno poročilo - sprememba sklepa s sodno odločbo.
Praviloma se delničarjem zagotavlja sodno varstvo pri izpodbijanju skupščinskih sklepov le tako, da sodišče v primeru utemeljenosti zahtevka skupščinski sklep razveljavi, ne posega pa v njegovo vsebino na način, da ga kakorkoli (namesto delničarjev) s sodbo nadomesti. V primeru skupščinskega sklepa o uporabi bilančnega dobička pa je uzakonjena izjema od tega pravila v primeru, če se izpodbija sklep skupščine, da se bilančni dobiček ne uporabi tudi za razdelitev delničarjem.
STVARNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0071978
SPZ člen 271. ZLNDL člen 3. ZPP člen 340.
stavbna pravica – pogodba o priznanju lastninske pravice na stavbi – družbena lastnina – promet z nepremičninami – razpolagalni pravni posel - izročitev stavbe - obličnost
V sistemu družbene lastnine so imele učinek tudi ustne pogodbe o prometu z nepremičninami, če so bile realizirane.
razžalitev časti in dobrega imena - objektivno žaljive besede - protipravni poseg - pravica do osebnega dostojanstva - psihična prizadetost - odškodninska odgovornost – pravno priznana škoda
Toženka je z izrečenimi besedami kršila tožničino ustavno pravico do osebnega dostojanstva. Sodišče samo je ugotovilo, da imajo besede, ki jih je toženka izrekla tožnici, izrazito negativen pomen. Toženkino ravnanje ni bilo v skladu s civilizacijskimi normami, dostojnostjo, primernostjo, lepim vedenjem, z navadami preudarnega in dostojnega človeka. Nedvomno je bila tožnica s toženkinimi besedami prizadeta v osebnem občutku lastne vrednosti.
V primeru večkratne odsvojitve nepremičnin ima prvi pridobitelj možnost vložiti tožbo tudi zoper drugega pridobitelja, ki je vpisan v zemljiško knjigo. Pri tem pa SPZ skupaj z ZZK-1 dajeta podlago za ustrezno oblikovanje tožbenih zahtevkov, pri čemer je treba nameniti posebno pozornost določbi 243. člena ZZK-1. Tožba, ki je vložena po uveljavitvi novele ZZK-1C in s katero se od drugega pridobitelja zahteva izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila, je nesklepčna, saj bi morala biti vložena izbrisna tožba. V primeru zatrjevanja dobroverne posesti in izvorne (originarne) pridobitve lastninske pravice na nepremičnini, pa bi moral tožnik podati ustrezno trditveno podlago in vložitvi ugotovitveno tožbo.
Vsako ravnanje oškodovanca, ki je objektivno prispevalo k nastanku škodnega dogodka, še nima značilnosti ravnanja, ki je razlog za (delno) razbremenitev odškodninske odgovornosti odgovorne osebe. To ravnanje mora imeti znake neskrbnega ravnanja, merilo pri tem pa je povprečen razumen odrasel človek.
DEDNO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065471
SPZ člen 66, 66/3. ZMVN člen 3. ZD člen 163. ZPP člen 12, 153, 153/3.
lastninska pravica več oseb – solastnina – agrarne skupnosti – upravičenja solastnika – predkupna pravica – dokazovanje – izvedenec – predujem za izvedenca
Član agrarne skupnosti lahko svoj solastniški delež proda, imajo pa ostali člani agrarne skupnosti glede na to, da so solastniki, predkupno pravico skladno s 3. odstavkom 66. člena SPZ.
Sodišče ni dolžno strank, pa četudi gre za prava neuke osebe, v vsaki procesni situaciji opozarjati na vse možne posledice strankinih dejanj ali opustitev.
ZIZ člen 225, 225/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
stroški izvršitelja – vročitev stroškovnika – dosega nadomestnega dejanja – odločitev o glavni stvari – pravica do izjave v postopku – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Pri konkretni odločitvi o stroških postopka gre za odločitev o glavni stvari (stroški za izvršitev nadomestnega dejanja). Zato je sodišče dolžniku s tem, ko mu pred izdajo sklepa ni omogočilo, da bi se opredelil glede upravičenosti upnikov do povračila navedenih stroškov, prekršilo pravico do izjave v postopku.
Na sami stranki je bila odločitev, kakšen tip varovanja želi oziroma je zanjo finančno sprejemljiv. Obseg varovanja je odvisen od ponudbe, ne pa od skrbnosti prvo tožene stranke oziroma pravil stroke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0076852
OZ člen 435. ZPP člen 162, 162/2, 212.
prodajna pogodba - trditveno breme - sklepčnost tožbe - ugovori tožene stranke - pravdni stroški - sklicevanje na stroškovnik
V kakšni meri je tožeča stranka dolžna konkretizirati svojo trditveno podlago je namreč odvisno tudi od tega, s kakšnimi trditvami tožena stranka tožbenemu zahtevku ugovarja. Ob pavšalnih ugovornih navedbah tožene stranke, tožeča stranka svojih, sicer sklepčnih trditev, ni dolžna dodatno utemeljevati.
Specifikacija stroškov in način, kako jih je prvostopenjsko sodišče obračunalo, je razviden iz stroškovnika tožeče stranke, na katerega se je prvostopenjsko sodišče v obrazložitvi odločbe tudi sklicevalo. Glede na navedeno je bilo toženi stranki omogočeno, da jih preizkusi.