postopek za delitev solastnine – sodni izvedenec – postavitev novega izvedenca – skupni stroški
Potem, ko je sodišče prve stopnje izvedenko razrešilo dela v zadevi, svoje odločbe ni več moglo opreti na njeno pisno mnenje. Posledično je izostala tudi dolžnost opredelitve do razlik med mnenjem razrešene izvedenke in mnenjem novo postavljenega izvedenca. S takšnim postopanjem predlagateljici ni bila kršena pravica do enakosti orožij v postopku. Ta je namreč zagotovljena tudi v primeru, ko sodišče imenuje le enega izvedenca, ki sicer za stranko poda neugodno mnenje, vendar iz okoliščin primera izhaja, da je svojo nalogo opravil nepristransko.
ureditev meje – predlog za obnovo meje – sodna poravnava – res transacta – negativne meje pravnomočnosti – ne bis in idem – res iudicata
Sklenjena sodna poravnava je negativna procesna predpostavka. Če je podana, je treba predlog zavreči. Ker je bila meja med parcelama v obravnavanem primeru že urejena s sodno poravnavo, je ni več mogoče ponovno urejati. Sodno urejeno mejo je mogoče na novo urejati le, če se spremenijo razmere (na primer po pravnomočnosti sklepa en mejaš priposestvuje pas ob meji).
listine v tujem jeziku – formalno pomanjkljiva vloga - materialno procesno vodstvo
Pri formalno pomanjkljivih vlogah ne gre za materialno procesno vodstvo v smislu 285. člena ZPP, ki je usmerjeno v vsebinsko obravnavanje spora in pri katerem ob dejstvu, da nasprotna stranka opozori na pomanjkljivosti pri zbiranju procesnega gradiva, posebno opozorilo sodišča ne bi bilo potrebno.
Tako je tožeča stranka z zgornjo izpovedbo sama ovrgla svoja zatrjevanja o ponavljajočih motilnih dejanjih (zadnje naj bi bilo 9. 3. 2013). Glede na navedeno je moč soglašati z zaključkom sodišča prve stopnje, da ima obravnavano motenje posesti, ki se je pričelo 20. 12. 2012 značilnost nadaljevanega motilnega dejanja in ki je potekalo že od 20. 12. 2012 nepretrgoma in prvotno stanje posesti ni bilo vzpostavljeno. Odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju tožbe kot prepozne se tako izkaže kot pravilna.
Odklanjanje izročitve zneska, ki ga je izvršitelj izterjal v izvršilnem postopku, je šteti za brezpravno pridržanje v smislu 2. točke 316. člena Obligacijskega zakonika, ko je pobot izključen.
krajevna pristojnost - spor o pristojnosti - kraj izpolnitve obveznosti - terjatev iz naslova posojilne obveznosti - pristojnost po stalnem prebivališču
V splošnem pravdnem postopku, ko ne gre za gospodarski spor, krajevna pristojnost v sporih brez mednarodnega elementa ne more temeljiti na okoliščini kraja izpolnitve obveznosti.
ZMed člen 27, 27/1, 27/3, 28, 28/1, 31, 31/1. ZPP člen 285.
objava popravka - oblikovanje zahtevka - nesklepčen zahtevek - vsebina zahteve za objavo - pomanjkljivost zahteve - materialno procesno vodstvo
Pomanjkljivost zahteve za objavo popravka oziroma odgovora (ni navedeno obvestilo oziroma članek, na katerega se poprava oziroma odgovor nanaša niti datuma, kdaj je bil objavljen) je pomanjkljivost, zaradi katere glavnemu uredniku (tožencu) pisanja tožeče stranke ni bilo potrebno objaviti. Pri tem ni pomembno, da med pravdnima strankama nikoli ni bilo sporno, popravek, katerega članka je tožeča stranka zahtevala.
Zahtevek tožeče stranke ni nepopoln ampak nesklepčen (materialno pravo), zato sodišče v okviru materialno procesnega vodstva stranke ni dolžno pozivati na popravo.
ZNP člen 4, 4/1, 4/2. ZGD-1 člen 52, 52/1, 52/2, 305, 305/1, 306.
pravica do obveščenosti – nepravdni postopek – odgovor na predlog – kontradiktornost
Sodišče sme v nepravdnem postopku odločiti, ne da bi dalo udeležencu možnost, da se izjavi, samo, če zakon tako določa. Ker taka izjema za predlog, ki je predmet tega postopka, v ZGD-1 ni določena, je treba pri obravnavanju predloga načelo kontradiktornosti upoštevati.
Terjatev tožene stranke napram tožeči stranki po bančni garanciji je ugasnila zaradi pobotanja. Po obstoječi trditveni podlagi bi zato tožeča stranka lahko napram toženi stranki uveljavljala dajatveni zahtevek na vrnitev bančne garancije, zato ni imela pravnega interesa za ugotovitveni zahtevek.
URS člen 26. ZJC člen 85. ZZK člen137. ZRPPN člen 45. ZUstS člen 44. OZ člen 352, 352/1, 352/1.
razlastitev – odškodnina – odškodninska odgovornost države – javno dobro – cesta – zastaranje – učinkovanje ustavne odločbe – pravica uporabe
Dejstvo vpisa nerazlaščenih nepremičnin v zemljiško knjigo kot javno dobro ne predstavlja niti relevantnega škodnega dogodka niti ni šlo za premik premoženja iz sfere tožeče stranke v sfero prvotožene brez podlage ali podlage, ki je kasneje odpadla.
Dolžnost prvotožene stranke, da izvede razlastitev in izplača odškodnino, je nastopila že ob sprejemu prostorskih in ureditvenih aktov, ki so določili traso ceste preko spornih parcel, najkasneje pa ob dejanskem odvzemu teh parcel iz posesti tožeče stranke.
Za ugotovitev obstoja zunajzakonske skupnosti mora med pravdnima strankama obstajati volja, da vzpostavita skupno življenje, ekonomsko in socialno skupnost. Take volje, pa glede na to, da tožnica in toženec nista imela skupnega doma, gospodinjstva oz. življenja, med pravdnima strankama očitno ni bilo.
OZ člen 190, 346, 355, 355/1, 355/1-1. ZOR člen 378, 378/1, 378/1-1.
terjatev upravnika večstanovanjske stavbe - zastaranje - enoletni zastaralni rok - verzija
Za terjatve upravnikov večstanovanjskih hiš za storitve upravljanja in tudi druge njihove terjatve velja enoletni zastaralni rok. Druge njihove terjatve so med drugim tudi terjatve, ki so nastale zato, ker so za etažne lastnike plačali dobavljeno energijo ali storitve, pogoj pa je, da dospevajo trimesečno ali v krajših rokih.
predlog za ureditev meje - plačilo predujma za izvedenca - - podaljšanje roka - domneva umika predloga
Vendar pa je sodišče prve stopnje izdalo sklep o presumpciji umika predloga za ureditev meje 14. 4. 2013 na podlagi 36. člena ZNP šele po več ko šestih mesecih od tedaj, ko je naložilo predlagajoči stranki plačilo predujma za izvedenca. S tem je dejansko dvakrat ugodilo njenemu predlogu za podaljšanje roka za plačilo, ne glede na to, da o tem ni izdalo posebnega sklepa, zato ta opustitev ni vplivala na pravilnost in zakonitost sedaj izpodbijanega sklepa.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL0069706
OZ člen 311, 315, 315/1, 315/2, 421, 421/2, 1018. ZFPPIPP člen 353, 362, 362/1, 368.
cesija – odstop terjatve v izterjavo – pobotni ugovor – pobot z odstopljeno terjatvijo – poroštvo – nastanek terjatve – sklep o prvi prednostni razdelitvi stečajne mase
Dolžnik v razmerju do odstopnika lahko uveljavlja v pobot tako terjatve, ki jih ima do prevzemnika, kot tudi tiste, ki jih ima do odstopnika, pri tem pa ni pomembno, kdaj poda pobotno izjavo, ne more pa pobotati terjatev, ki jih pridobi do odstopnika po obvestilu o pobotu. Pobotna izjava ne pomeni razpolaganja s terjatvijo, temveč gre za način prenehanja obveznosti – terjatve.
Tudi če je terjatev kreditodajalcev priznana in ugotovljena v stečajnem postopku, porok do plačila ne pridobi terjatve do glavnega dolžnika, temveč je ves čas upnik te terjatve prvotni upnik, ki se lahko poplača od glavnega dolžnika ali od poroka.
nepremičnina obremenjena s hipoteko - pravni interes kupca za plačilo dolga - dovoljenje za izbris hipoteke - zakonska subrogacija
Tožnik je imel pravni interes za izpolnitev upnikove terjatve, ker je kot lastnik nepremičnine obremenjene s hipoteko poplačal hipotekarni kredit, da bi se izognil nevarnosti prodaje stanovanja v izvršbi.
Ker je bil umik tožbe posledica toženkine izpolnitve tožbenega zahtevka, okoliščine v katerih je bila izpolnitev opravljena, ali je bilo to v okviru upravnega postopka, ki sicer s pravdnim postopkom ni bil povezan, ali pa kako drugače, niso pomembne. Razlogi za toženkino izpolnitev tožbenega zahtevka za stroškovno odločitev niso pomembni, pomembno je le dejstvo, da so tožniki tožbo umaknili takoj, ko je toženka izpolnila zahtevek, zaradi česar so podani razlogi za uporabo izjeme od splošnega pravila o povrnitvi stroškov v primeru umika tožbe, določene v prvem odstavku 158. člena ZPP.
ZPP člen 143, 143/3, 143/4, 143/5, 318, 318/1, 318/1-1, 318/1-4. ZPPreb člen 18, 18/4.
vročanje - stalno prebivališče - dejansko prebivališče - zamudna sodba - postopek ugotavljanja stalnega prebivališča
Glede na to, da se je pošiljka vrnila z dvema različnima oznakama, to predstavlja utemeljen dvom, ali je toženec v času vročanja tožbe na naslovu evidentiranega stalnega prebivališča, dejansko tam tudi prebival.
prodajna pogodba - neupravičena pridobitev - ustno naročilo - pooblaščenec po zaposlitvi - načelo vestnosti in poštenja
Brez upravičenja za naročilo dobave plina za ogrevanje bi bilo siceršnje poslovanje skrbnika pogodbe v imenu tožene stranke brez smisla. V nasprotju z načelom vestnosti in poštenja pri sklepanju obligacijskih razmerij in pri izvrševanju pravic in izpolnjevanju obveznosti iz teh razmerij bi bilo, če bi tožena stranka kljub vtisu, ki ga je dajala navzven, skrbniku pogodbe zaupala le dejanska opravila, ne pa tudi pravnih upravičenj za naročilo plina. Zaradi varstva tožeče stranke kot tretje osebe je zato treba priznati naročilo kot veljavno podlago za sklenitev pogodbe med pravdnima strankama.
odlog izvršbe na predlog upnika - stroški predloga za odlog - potrebni stroški
Za odločitev o stroških predloga je bistveno to, da odlog izvršbe objektivno gledano ne predstavlja ravnanja, ki bi bilo potrebno za izvršbo, zato teh stroškov ni mogoče naložiti v plačilo dolžniku.