USTAVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – DENACIONALIZACIJA
VSL0074230
URS člen 22, 23. ZUstS člen 44, 46. ZPP člen 11, 286. ZDen člen 72. ZLSZDL člen 7.
nadomestilo za nemožnost uporabe v naravi vrnjenega premoženja – učinek odločbe Ustavnega sodišča – pojem pravnomočno razsojene stvari – navedbe o višini uporabnine – prekluzija – načelo ekonomičnosti – ustavno skladna razlaga
Sklep vlade in deklaratorna odločba ministrstva ne ustrezata pojmu akta, s katerim je o nekem razmerju pravnomočno odločeno (44. člen ZUstS). Na takšno razmerje zato učinkuje posledica razveljavitvene odločbe Ustavnega sodišča.
Pravilo o prekluziji ni samo sebi namen, treba ga je razlagati ustavno skladno.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Novi ZDR-1 ne vsebuje več določb o obveznosti delodajalca, da delavca predhodno seznani z nameravano redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga in tudi ne obveznosti, da preveri, ali je delavca možno zaposliti pod spremenjenimi pogoji ali na drugih delih oziroma nalogah oziroma ali ga je mogoče dokvalificirati ali prekvalificirati za drugo delo.
Tako je tožeča stranka z zgornjo izpovedbo sama ovrgla svoja zatrjevanja o ponavljajočih motilnih dejanjih (zadnje naj bi bilo 9. 3. 2013). Glede na navedeno je moč soglašati z zaključkom sodišča prve stopnje, da ima obravnavano motenje posesti, ki se je pričelo 20. 12. 2012 značilnost nadaljevanega motilnega dejanja in ki je potekalo že od 20. 12. 2012 nepretrgoma in prvotno stanje posesti ni bilo vzpostavljeno. Odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju tožbe kot prepozne se tako izkaže kot pravilna.
prodajna pogodba - neupravičena pridobitev - ustno naročilo - pooblaščenec po zaposlitvi - načelo vestnosti in poštenja
Brez upravičenja za naročilo dobave plina za ogrevanje bi bilo siceršnje poslovanje skrbnika pogodbe v imenu tožene stranke brez smisla. V nasprotju z načelom vestnosti in poštenja pri sklepanju obligacijskih razmerij in pri izvrševanju pravic in izpolnjevanju obveznosti iz teh razmerij bi bilo, če bi tožena stranka kljub vtisu, ki ga je dajala navzven, skrbniku pogodbe zaupala le dejanska opravila, ne pa tudi pravnih upravičenj za naročilo plina. Zaradi varstva tožeče stranke kot tretje osebe je zato treba priznati naročilo kot veljavno podlago za sklenitev pogodbe med pravdnima strankama.
predlog za ureditev meje - plačilo predujma za izvedenca - - podaljšanje roka - domneva umika predloga
Vendar pa je sodišče prve stopnje izdalo sklep o presumpciji umika predloga za ureditev meje 14. 4. 2013 na podlagi 36. člena ZNP šele po več ko šestih mesecih od tedaj, ko je naložilo predlagajoči stranki plačilo predujma za izvedenca. S tem je dejansko dvakrat ugodilo njenemu predlogu za podaljšanje roka za plačilo, ne glede na to, da o tem ni izdalo posebnega sklepa, zato ta opustitev ni vplivala na pravilnost in zakonitost sedaj izpodbijanega sklepa.
ZNP člen 4, 4/1, 4/2. ZGD-1 člen 52, 52/1, 52/2, 305, 305/1, 306.
pravica do obveščenosti – nepravdni postopek – odgovor na predlog – kontradiktornost
Sodišče sme v nepravdnem postopku odločiti, ne da bi dalo udeležencu možnost, da se izjavi, samo, če zakon tako določa. Ker taka izjema za predlog, ki je predmet tega postopka, v ZGD-1 ni določena, je treba pri obravnavanju predloga načelo kontradiktornosti upoštevati.
Terjatev tožene stranke napram tožeči stranki po bančni garanciji je ugasnila zaradi pobotanja. Po obstoječi trditveni podlagi bi zato tožeča stranka lahko napram toženi stranki uveljavljala dajatveni zahtevek na vrnitev bančne garancije, zato ni imela pravnega interesa za ugotovitveni zahtevek.
Ker je bil umik tožbe posledica toženkine izpolnitve tožbenega zahtevka, okoliščine v katerih je bila izpolnitev opravljena, ali je bilo to v okviru upravnega postopka, ki sicer s pravdnim postopkom ni bil povezan, ali pa kako drugače, niso pomembne. Razlogi za toženkino izpolnitev tožbenega zahtevka za stroškovno odločitev niso pomembni, pomembno je le dejstvo, da so tožniki tožbo umaknili takoj, ko je toženka izpolnila zahtevek, zaradi česar so podani razlogi za uporabo izjeme od splošnega pravila o povrnitvi stroškov v primeru umika tožbe, določene v prvem odstavku 158. člena ZPP.
OZ člen 190, 346, 355, 355/1, 355/1-1. ZOR člen 378, 378/1, 378/1-1.
terjatev upravnika večstanovanjske stavbe - zastaranje - enoletni zastaralni rok - verzija
Za terjatve upravnikov večstanovanjskih hiš za storitve upravljanja in tudi druge njihove terjatve velja enoletni zastaralni rok. Druge njihove terjatve so med drugim tudi terjatve, ki so nastale zato, ker so za etažne lastnike plačali dobavljeno energijo ali storitve, pogoj pa je, da dospevajo trimesečno ali v krajših rokih.
ZPP člen 143, 143/3, 143/4, 143/5, 318, 318/1, 318/1-1, 318/1-4. ZPPreb člen 18, 18/4.
vročanje - stalno prebivališče - dejansko prebivališče - zamudna sodba - postopek ugotavljanja stalnega prebivališča
Glede na to, da se je pošiljka vrnila z dvema različnima oznakama, to predstavlja utemeljen dvom, ali je toženec v času vročanja tožbe na naslovu evidentiranega stalnega prebivališča, dejansko tam tudi prebival.
nepremičnina obremenjena s hipoteko - pravni interes kupca za plačilo dolga - dovoljenje za izbris hipoteke - zakonska subrogacija
Tožnik je imel pravni interes za izpolnitev upnikove terjatve, ker je kot lastnik nepremičnine obremenjene s hipoteko poplačal hipotekarni kredit, da bi se izognil nevarnosti prodaje stanovanja v izvršbi.
Za ugotovitev obstoja zunajzakonske skupnosti mora med pravdnima strankama obstajati volja, da vzpostavita skupno življenje, ekonomsko in socialno skupnost. Take volje, pa glede na to, da tožnica in toženec nista imela skupnega doma, gospodinjstva oz. življenja, med pravdnima strankama očitno ni bilo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL0069706
OZ člen 311, 315, 315/1, 315/2, 421, 421/2, 1018. ZFPPIPP člen 353, 362, 362/1, 368.
cesija – odstop terjatve v izterjavo – pobotni ugovor – pobot z odstopljeno terjatvijo – poroštvo – nastanek terjatve – sklep o prvi prednostni razdelitvi stečajne mase
Dolžnik v razmerju do odstopnika lahko uveljavlja v pobot tako terjatve, ki jih ima do prevzemnika, kot tudi tiste, ki jih ima do odstopnika, pri tem pa ni pomembno, kdaj poda pobotno izjavo, ne more pa pobotati terjatev, ki jih pridobi do odstopnika po obvestilu o pobotu. Pobotna izjava ne pomeni razpolaganja s terjatvijo, temveč gre za način prenehanja obveznosti – terjatve.
Tudi če je terjatev kreditodajalcev priznana in ugotovljena v stečajnem postopku, porok do plačila ne pridobi terjatve do glavnega dolžnika, temveč je ves čas upnik te terjatve prvotni upnik, ki se lahko poplača od glavnega dolžnika ali od poroka.
listine v tujem jeziku – formalno pomanjkljiva vloga - materialno procesno vodstvo
Pri formalno pomanjkljivih vlogah ne gre za materialno procesno vodstvo v smislu 285. člena ZPP, ki je usmerjeno v vsebinsko obravnavanje spora in pri katerem ob dejstvu, da nasprotna stranka opozori na pomanjkljivosti pri zbiranju procesnega gradiva, posebno opozorilo sodišča ne bi bilo potrebno.
krajevna pristojnost - spor o pristojnosti - kraj izpolnitve obveznosti - terjatev iz naslova posojilne obveznosti - pristojnost po stalnem prebivališču
V splošnem pravdnem postopku, ko ne gre za gospodarski spor, krajevna pristojnost v sporih brez mednarodnega elementa ne more temeljiti na okoliščini kraja izpolnitve obveznosti.
Odklanjanje izročitve zneska, ki ga je izvršitelj izterjal v izvršilnem postopku, je šteti za brezpravno pridržanje v smislu 2. točke 316. člena Obligacijskega zakonika, ko je pobot izključen.
URS člen 26. ZJC člen 85. ZZK člen137. ZRPPN člen 45. ZUstS člen 44. OZ člen 352, 352/1, 352/1.
razlastitev – odškodnina – odškodninska odgovornost države – javno dobro – cesta – zastaranje – učinkovanje ustavne odločbe – pravica uporabe
Dejstvo vpisa nerazlaščenih nepremičnin v zemljiško knjigo kot javno dobro ne predstavlja niti relevantnega škodnega dogodka niti ni šlo za premik premoženja iz sfere tožeče stranke v sfero prvotožene brez podlage ali podlage, ki je kasneje odpadla.
Dolžnost prvotožene stranke, da izvede razlastitev in izplača odškodnino, je nastopila že ob sprejemu prostorskih in ureditvenih aktov, ki so določili traso ceste preko spornih parcel, najkasneje pa ob dejanskem odvzemu teh parcel iz posesti tožeče stranke.
Pogodbe, ki se sproti vzajemno izpolnjujejo, se razvezujejo le za naprej (ex nunc). Pri zaporednih oziroma trajajočih obveznostih, če neizpolnitev ni nastopila že glede začetne obveznosti, gre v primeru razveze za delno izpolnjeno pogodbo in razveza velja le glede neizpolnjenega dela obveznosti.
Pri obveznostih, ki so po svoji naravi trajnejše, sprejem izpolnitve ni predpogoj za uveljavljanje pogodbene kazni zaradi zamude.