poslovodna oseba - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - odpoklic direktorja - predhodno vprašanje
Tožnica je imela možnost izpodbijati zakonitost sklepov o odpoklicu z mesta direktorice izpodbijati v gospodarskem sporu, vendar se za to ni odločila. Tako je sklep o odpoklicu z mesta direktorja veljaven, pri čemer pa delovno sodišče tudi ne bi bilo stvarno pristojno za odločanje o zakonitosti sklepa o odpoklicu. Pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti zaradi razrešitve (odpoklica) z mesta direktorja ne gre za predhodno vprašanje v predmetnem sporu, saj odločitev zakonitosti odpoklica ne predstavlja vprašanja, ali obstaja kakšna pravica ali pravno razmerje v smislu 13. člena ZPP, od katerega bi bila odvisna odločitev sodišča v tem sporu.
Odpoklic direktorja predstavlja utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti v smislu določb 2. alinee prvega odstavka 88. člena ZDR, pri čemer razlogi za odpoklic niso bistveni.
Določbo 198. člena OZ je treba razumeti v povezavi s 190. členom OZ, ki določa, da mora tisti, ki je bil brez pravnega temelja obogaten na škodo drugega, nadomestiti vrednost dosežene koristi. To pomeni, da je predpostavka obogatitvenega zahtevka tudi prikrajšanje tistega, čigar stvar je bila neupravičeno uporabljena.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065468
OZ člen 347. ZASP člen 130, 130/1. ZPP člen 285.
sorodne pravice - pravice proizvajalcev fonogramov - pravica do nadomestila pri javni priobčitvi fonogramov - kolektivno upravljanje pravic - prenehanje obveznosti - zastaranje - čas, ki je potreben za zastaranje - občasne terjatve - materialno procesno vodstvo - sodba presenečenja
Ključno za ugotovitev, da gre v konkretnem primeru za občasne terjatve, ki zastarajo v treh letih od zapadlosti vsake posamezne terjatve, je besedilo pogodbe, ki je bila sklenjena med pravdnima strankama.
postopek za delitev solastnine – sodni izvedenec – postavitev novega izvedenca – skupni stroški
Potem, ko je sodišče prve stopnje izvedenko razrešilo dela v zadevi, svoje odločbe ni več moglo opreti na njeno pisno mnenje. Posledično je izostala tudi dolžnost opredelitve do razlik med mnenjem razrešene izvedenke in mnenjem novo postavljenega izvedenca. S takšnim postopanjem predlagateljici ni bila kršena pravica do enakosti orožij v postopku. Ta je namreč zagotovljena tudi v primeru, ko sodišče imenuje le enega izvedenca, ki sicer za stranko poda neugodno mnenje, vendar iz okoliščin primera izhaja, da je svojo nalogo opravil nepristransko.
Strah je vrsta pravno priznane nepremoženjske škode. V obravnavanem primeru je bil dovolj intenziven in dolgotrajen, da tožnici pripada odškodnina. Res je, da toženec ne odgovarja za neurejene tožničine takratne družinske razmere, vendar je bil dolžan oškodovanko sprejeti takšno, kot je bila, zato se svoje odškodninske odgovornosti ne more razbremeniti.
Neumestno je pritožbeno vztrajanje, da bi tožnica morala sama vedeti, v kaj se spušča. Tožnica je bila tedaj stara 13 let, toženec pa osem let starejši in že poročen, torej je bila razlika v njuni zrelosti očitno nesorazmerna. Brez pomena je tudi pritožbena trditev, da se je tožnica sporazumno odločila za spolni odnos s tožencem. Upoštevaje takratno starost je bila tožničina privolitev pravno neučinkovita.
Za navedbo, da zapuščina tvori zaščiteno kmetijo (oziroma je njen del), ni mogoče kategorično reči, da je v pritožbi ni možno prvič uveljavljati. Določbe ZDKG so namreč kogentne in ob navedbi, da je zapuščina zaščitena kmetija, je dolžnost sodišča, da preveri, ali to drži, da bi lahko pravilno uporabilo materialno pravo.
Ker gre za specifična znanja s področja davčnega prava in ker na navedeno problematiko toženec s strani tožeče stranke ni bil posebej opozorjen, predvsem pa glede na vpletenost toženca v postopek sklepanja tristranske pogodbe, toženec ni ravnal izven okvirov, ki se pričakujejo od ravnanja povprečno skrbnega odvetnika.
Presoja odgovornosti toženca kot odvetnika bi bila strožja v primeru, če bi toženec izhajal iz ožjega poslovnega kroga odvetnikov, ki so poznavalci davčnih predpisov, oziroma če bi tožeča stranka lahko utemeljeno pričakovala, da ima toženec takšna posebna znanja.
Sodišče ob procesnem gradivu ni moglo pomisliti, da bi lahko prišla v poštev odškodninska pravna podlaga. Poleg tega slednja ni nekaj neobičajnega, skritega, kompleksnega. Razjasnjevalna dolžnost zato ni nastopila.
Pojem višine stroškov popravila je treba razlagati tako, da vsebuje tudi znesek DDV.
Odlok o oskrbi s pitno vodo Mestne občine Ljubljana člen 18. Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb člen 27, 27/3.
plačilo vodarine
V primeru, da ima več individualnih hiš skupni vodomer, lahko dobavitelj obračunava porabo vode samo, če vsi lastniki podpišejo sporazum. Analogna uporaba člena 18 Odloka ne pride v poštev.
Čeprav kolesa nista bila odtujena iz stanovanjskih prostorov, je zanje zavarovalno kritje kljub temu podano, saj kolesarnica šteje kot pomožni prostor.
odškodninska odgovornost delodajalca - odmera višine odškodnine - nepremoženjska škoda
Ob ugotovljenem obsegu in intenzivnosti telesnih bolečin (huda telesna bolečina v trenutku poškodbe in dokler prst ni bil rešen, stalna srednje huda telesna bolečina v trajanju 2 do 3 dni, občasne srednje hude telesne bolečine 14 dni po poškodbi, srednje hude telesne bolečine v trajanju enega dneva po odstranitvi vraščenega nohta in odstranitvi dela matriksa nohta, stalne lahke telesne bolečine 7 do 10 dni, občasne lahke telesne bolečine približno 4 mesece in ob prevezih ter lahke telesne bolečine ob spremembah vremena) odškodnina v višini 4 povprečnih neto plač ustreza standardu pravične denarne odškodnine.
STVARNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074197
SPZ člen 77. ZNP člen 134.
ureditev meje – vsebina sklepa o določitvi meje – potek meje – skica z izmeritvenimi podatki
Sodišče prve stopnje je opravilo narok na kraju samem in izvedencu naložilo, da opravi potrebne izmere in napravi skico, ki bo sestavni del sklepa. Pri tem je na zapisniku označilo potek meje s črkami in številkami, izvedenec pa ima na skici drugačne številke. Sodišče prve stopnje tega ni obrazložilo, zato je podana bistvena kršitev določb ZPP.
USTAVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – DENACIONALIZACIJA
VSL0074230
URS člen 22, 23. ZUstS člen 44, 46. ZPP člen 11, 286. ZDen člen 72. ZLSZDL člen 7.
nadomestilo za nemožnost uporabe v naravi vrnjenega premoženja – učinek odločbe Ustavnega sodišča – pojem pravnomočno razsojene stvari – navedbe o višini uporabnine – prekluzija – načelo ekonomičnosti – ustavno skladna razlaga
Sklep vlade in deklaratorna odločba ministrstva ne ustrezata pojmu akta, s katerim je o nekem razmerju pravnomočno odločeno (44. člen ZUstS). Na takšno razmerje zato učinkuje posledica razveljavitvene odločbe Ustavnega sodišča.
Pravilo o prekluziji ni samo sebi namen, treba ga je razlagati ustavno skladno.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0063756
Konvencija o cestnem prometu (Dunajska konvencija) člen 11, 11-2a, 13, 13/1. Konvencija o zakonu, ki velja za prometne nesreče (Haaška konvencija) člen 7. OZ člen 171.
prometna nesreča - prehitevanje - razdalja med vozili - nevarna stvar - nevarna dejavnost - skrbnost - soprispevek
Avto je nevarna stvar, vožnja pa nevarna dejavnost, v kateri se od udeležencev pričakuje zelo visoka skrbnost. Pričakuje se ravnanje, ki ostalih udeležencev v prometu ne bo ogrožalo. Okoliščina, da se voznik ob zavijanju levo ne prepriča, da to lahko varno stori, ne pomeni takšnega ravnanja.
izgubljeni dobiček - povrnitev premoženjske škode - renta - kapitalizirana renta - razlogi za prisojo rente v enkratnem znesku
Vrhovno sodišče RS je v podobnem primeru že zavzelo stališče, da ne gre za prekoračitev zahtevka v primeru, ko sodišče prisodi rento, čeprav jo je tožnik zahteval v enkratni višini. V primeru, ko oškodovanci s svojimi zahtevki skušajo vplivati na izbiro odškodnine, je dokončna odločitev o enkratni (kapitalizirani) odškodnini ali renti pridržana sodišču.
V tožnikovem primeru je treba pri določitvi višine rente zaradi izgube dohodka izhajati tudi iz višine mesečnega denarnega nadomestila iz naslova invalidnosti ter upoštevati, koliko je bil tožnik zaradi opravljanja dela na nižjem delovnem mestu v primerjavi z delom, ki bi ga opravljal še naprej, prikrajšan pri zaslužku. Delno nadomestilo zaradi invalidnosti pri tožniku pomeni njegov denarni prejemek, ker zaradi invalidnosti III. kategorije ni zmožen opravljati dela pri toženi stranki v obsegu 8 urnega dnevnega dela, temveč zgolj 4 ure. Takšno nadomestilo nima narave odškodnine za nastale duševne bolečine, temveč predstavlja prihodek, ki se upošteva pri določitvi rente zaradi izgube dohodka.
Ker je bila ob postavitvi zahtevka izbrana oblika pravnega varstva (denarni zahtevek) skladna z uveljavljeno sodno prakso, uveljavitev zahteve po nujnem tožbenem uveljavljanju zahtevka za znižanje kupnine, ki izhaja iz sodbe Vrhovnega sodišča, izdane v času pritožbenega odločanja, pa bi vodila k zavrnitvi zahtevka, je treba dopustiti odločanje o denarnem zahtevku.
Zaradi obremenjenosti (bivalnega dela) stanovanja s hrupom, ki presega maksimalno dovoljene meje hrupa v stanovanjih, in do katerega prihaja zaradi obratovanja trgovine v prostorih pod stanovanjem v jutranjem času ob dneh, ko je trgovina odprta, stanovanje nima lastnosti, ki so potrebne za njegovo običajno rabo.
Izbira jamčevalne sankcije je v domeni kupca. Kot izhodišče velja le, naj se pogodba v čim večji možni meri ohrani, to pa sta tožnika upoštevala.
nadomestilo za uporabo avtorskih del – tarifa – dolžnost uporabnikov do obveščanja – valorizacija – sporočanje podatkov
Tožnik ni upravičen do plačila revaloriziranega zneska avtorskega nadomestila, določenega v Pravilniku 98.
ZASP ne določa, da bi moral uporabnik po prenehanju javnega priobčevanja neodrskih glasbenih del o tem obvestiti kolektivno organizacijo. Nalaga mu le, da sporoča podatke, ki so potrebni za izračun nadomestila, torej za pobiranje in delitev honorarja.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – JAVNA NAROČILA
VSL0065491
OZ člen 631, 1035, 1037, 1045, 1045/2. ZJN-2 člen 4, 4/6, 71. Uredba o neposrednih plačilih podizvajalcu pri nastopanju ponudnika s podizvajalcem pri javnem naročanju člen 6.
gradbena pogodba – (pod)izvajalska pogodba – neposredna zahteva podjemnikovih sodelavcev od naročnika – asignacija – nakazilo – ugovori nakazanca – razmerje med nakazovalcem in nakazancem – če je nakazanec nakazovalčev dolžnik
Glavni izvajalec je z gradbeno pogodbo pooblastil toženo stranko za izvajanje neposrednih plačil podizvajalcu v skladu s pogoji Uredbe. Takšno pooblastilo, vključeno v pogodbo, ima pravne učinke nakazila v smislu 1035. člena OZ. Vključitev te klavzule v gradbeno pogodbo pomeni, da je tožena stranka kot nakazanec nakazilo sprejela oziroma obljubila. Ob izpolnjenih predpostavkah, ki jih je določala Uredba, je med prejemnikom nakazila (podizvajalcem oziroma dobaviteljem – tožečo stranko) in nakazancem (toženo stranko) nastalo dolžniško razmerje v smislu 1. odstavka 1037. člena OZ, med nakazovalcem (glavnim izvajalcem) in nakazncem (toženo stranko) pa razmerje v smislu 2. odstavka 1045. člena OZ. Ker je bilo nakazilo izdano na podlagi nakazančevega dolga (dolga tožene stranke) nakazovalcu (glavnemu izvajalcu), ga je morala tožena stranka izpolniti prejemniku nakazila (tožeči stranki) neposredno, na podlagi pogodbe in zakona. (Ponovni) akcept nakazila s strani tožene stranke ni bil potreben. Za nastanek neposrednega upravičenja tožeče stranke do tožene stranke torej ni odločilno, ali je tudi tožena stranka izrecno podpisala asignacijsko pogodbo z dne 3. 11. 2009, ki sta jo podpisala tožeča stranka in glavni izvajalec.
varstvo služnosti – prenehanje služnosti zaradi neizvrševanja – odtujitev stvari med pravdo – aktivna legitimacija – pomanjkljiva dokazna ocena
Tožnik zaradi odtujitve zemljišča, do katere je prišlo med pravdo, ni izgubil aktivne procesne legitimacije in tožbenega zahtevka na prenehanje služnosti iz tega razloga ni mogoče zavrniti.