razveljavitev sklepa o izvršbi – sprememba tožbe – privolitev stranke - litispendenca – zavrženje tožbe - sodba na podlagi pripoznave
Tožnik s tem, ko je v nadaljnjem pravdnem postopku, ki je sledil razveljavitvi sklepa o izvršbi, povišal tožbeni zahtevek ter glede tega dela zahtevka predlagal razveljavitev sklepa o izvršbi, ni uveljavljal dva enaka zahtevka in torej ni podana litispendenca.
ZFPPIPP člen 382, 382/1. ZPP člen 339, 339/, 339/2-14.
osebni stečaj - zahteva na izstavitev zemljiškoknjižne listine - priznanje terjatve – izločitvena pravica
Ugoditev tožbenemu zahtevku na izstavitev zemljiškoknjižne listine ima premoženjsko posledico za stečajno maso, zato bi sodišče prve stopnje moralo preveriti, ali je stečajni upravitelj priznal izločitveno pravico tožeče stranke ali ne.
Določbo 198. člena OZ je treba razumeti v povezavi s 190. členom OZ, ki določa, da mora tisti, ki je bil brez pravnega temelja obogaten na škodo drugega, nadomestiti vrednost dosežene koristi. To pomeni, da je predpostavka obogatitvenega zahtevka tudi prikrajšanje tistega, čigar stvar je bila neupravičeno uporabljena.
neupravičena pridobitev – razveljavitev pravnomočne sodne odločbe v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi – ponovno razpravljanje o utemeljenosti sodne odločbe – meje pravnomočnosti
V primeru, ko stranka prejme določeno izpolnitev na podlagi pravnomočne sodbe, ki je kasneje v revizijskem postopku razveljavljena, gre za tipičen primer neupravičene obogatitve. Tisti, ki je prejel tako izpolnitev, je obogaten, ker je kasneje odpadel pravni temelj, zato je njegova obogatitev neupravičena ter je prejeto dolžan vrniti.
Prvo sodišče ne bi smelo določiti deležev le na delu skupnega premoženja pravdnih strank, zmotna pa je odločitev tudi iz razloga, ker med pravdnima strankama poteka nepravdni postopek za delitev (celotnega) skupnega premoženja, nepravdno sodišče pa pravdni stranki ni napotilo na pravdo, da se ugotovijo njuni deleži na (celotnem) skupnem premoženju.
Za navedbo, da zapuščina tvori zaščiteno kmetijo (oziroma je njen del), ni mogoče kategorično reči, da je v pritožbi ni možno prvič uveljavljati. Določbe ZDKG so namreč kogentne in ob navedbi, da je zapuščina zaščitena kmetija, je dolžnost sodišča, da preveri, ali to drži, da bi lahko pravilno uporabilo materialno pravo.
deložacija - izpraznitev in izročitev nepremičnine - izvršilni naslov - najemnik - procesna legitimacija za pritožbo
Zgolj lastnik se je dolžan izseliti iz nepremičnin, in jih proste oseb (npr. delavcev) in stvari (nanaša se na dolžnikove stvari) izročiti kupcu v posest.
negatorna tožba – zaščita pred vznemirjanjem – stopnja vznemirjanja – priposestvovanje stvarne služnosti – priposestvovanje služnostne pravice na lastni stvari – pravnomočnost – časovne meje pravnomočnosti – novo dejstvo
Za uspeh z negatorno tožbo, ob izkazani lastninski pravici, ne zadostuje obstoj slehernega posega v to pravico, temveč mora biti poseg takšen, da dosega stopnjo vznemirjenosti po obče sprejemljivih standardih, glede na okoliščine konkretnega primera.
V kolikor je kolovozna pot, ki je v naravi vidna, edina pot, po kateri so tožnik in pravni predniki vozili in jo hkrati imeli za javno pot, zemljišče do te javne poti pa so hasnovali, zaključek sodišča prve stopnje o nedobrovernosti toženca in njegovih pravnih prednikov o navedenem delu zemljišča ni sprejemljiv.
Materialnopravno najemno razmerje sklenjeno za določen čas preneha s potekom časa za katerega je bilo sklenjeno. Predčasno prenehanje je vedno možno ob soglasju obeh strank. Predhodna odpoved najemnega razmerja sklenjenega za določen čas je možna tudi v primeru iz 2. odst. 16. člena ZPSPP. Vendar v tem primeru mora najemnik izkazati, da ima poslovni prostor take napake, da ga ni mogoče uporabljati, kakor tudi, da je najemodajalca o tem obvestil in ga pozival da napake odpravi.
poslovodna oseba - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - odpoklic direktorja - predhodno vprašanje
Tožnica je imela možnost izpodbijati zakonitost sklepov o odpoklicu z mesta direktorice izpodbijati v gospodarskem sporu, vendar se za to ni odločila. Tako je sklep o odpoklicu z mesta direktorja veljaven, pri čemer pa delovno sodišče tudi ne bi bilo stvarno pristojno za odločanje o zakonitosti sklepa o odpoklicu. Pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti zaradi razrešitve (odpoklica) z mesta direktorja ne gre za predhodno vprašanje v predmetnem sporu, saj odločitev zakonitosti odpoklica ne predstavlja vprašanja, ali obstaja kakšna pravica ali pravno razmerje v smislu 13. člena ZPP, od katerega bi bila odvisna odločitev sodišča v tem sporu.
Odpoklic direktorja predstavlja utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti v smislu določb 2. alinee prvega odstavka 88. člena ZDR, pri čemer razlogi za odpoklic niso bistveni.
Ker je bila ob postavitvi zahtevka izbrana oblika pravnega varstva (denarni zahtevek) skladna z uveljavljeno sodno prakso, uveljavitev zahteve po nujnem tožbenem uveljavljanju zahtevka za znižanje kupnine, ki izhaja iz sodbe Vrhovnega sodišča, izdane v času pritožbenega odločanja, pa bi vodila k zavrnitvi zahtevka, je treba dopustiti odločanje o denarnem zahtevku.
Zaradi obremenjenosti (bivalnega dela) stanovanja s hrupom, ki presega maksimalno dovoljene meje hrupa v stanovanjih, in do katerega prihaja zaradi obratovanja trgovine v prostorih pod stanovanjem v jutranjem času ob dneh, ko je trgovina odprta, stanovanje nima lastnosti, ki so potrebne za njegovo običajno rabo.
Izbira jamčevalne sankcije je v domeni kupca. Kot izhodišče velja le, naj se pogodba v čim večji možni meri ohrani, to pa sta tožnika upoštevala.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV - IZVRŠILNO PRAVO
VSL0063735
ZOdvT tarifna številka 3461, 3466, 3467.
postopek o predlogu za izdajo začasne odredbe – stroški postopka – nagrada za vlogo v postopku zavarovanja – postopek izvršbe
Ni mogoče pritrditi pritožniku, da toženi stranki pripada tudi nagrada za vlogo v postopku v zvezi z začasno odredbo po tar. št. 3466, saj se navedena tar. št. nanaša le na nagrade za druge obrazložene vloge v postopku izvršbe, ne pa tudi v postopku zavarovanja.
izgubljeni dobiček - povrnitev premoženjske škode - renta - kapitalizirana renta - razlogi za prisojo rente v enkratnem znesku
Vrhovno sodišče RS je v podobnem primeru že zavzelo stališče, da ne gre za prekoračitev zahtevka v primeru, ko sodišče prisodi rento, čeprav jo je tožnik zahteval v enkratni višini. V primeru, ko oškodovanci s svojimi zahtevki skušajo vplivati na izbiro odškodnine, je dokončna odločitev o enkratni (kapitalizirani) odškodnini ali renti pridržana sodišču.
V tožnikovem primeru je treba pri določitvi višine rente zaradi izgube dohodka izhajati tudi iz višine mesečnega denarnega nadomestila iz naslova invalidnosti ter upoštevati, koliko je bil tožnik zaradi opravljanja dela na nižjem delovnem mestu v primerjavi z delom, ki bi ga opravljal še naprej, prikrajšan pri zaslužku. Delno nadomestilo zaradi invalidnosti pri tožniku pomeni njegov denarni prejemek, ker zaradi invalidnosti III. kategorije ni zmožen opravljati dela pri toženi stranki v obsegu 8 urnega dnevnega dela, temveč zgolj 4 ure. Takšno nadomestilo nima narave odškodnine za nastale duševne bolečine, temveč predstavlja prihodek, ki se upošteva pri določitvi rente zaradi izgube dohodka.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Tožena stranka je dokazala, da je reorganizacija določenih služb in poslovnih področij pomenila tudi ukinitev direktorjev služb. Tožnica je kot direktorica službe imela določene vodstvene naloge, vendar so z reorganizacijo odpadle, njeno delo, povezano s službo kontrolinga, pa so v nadaljevanju prevzele delavke drugih sektorjev. Zato je prenehala potreba po delu tožnice pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, kar je utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
plačilo za dejansko opravljeno delo - medicinska sestra
Tožnik, ki je imel s toženo stranko sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas za opravljanje dela na delovnem mestu zdravstveni tehnik v intenzivni terapiji, je upravičen do razlike v plači po dejansko opravljenem delu, ker je opravljal vsa dela in naloge zahtevnejšega delovnega mesta (diplomirane medicinske sestre). Tožena stranka ni imela pravne podlage za drugačno obravnavanje srednjih medicinskih sester, ki imajo 5 let delovnih izkušenj. Le tem srednjim medicinskim sestram se je za eno leto za nazaj priznala dejansko opravljanje dela (za 20 % delovnega časa za delovno mesto srednje medicinske sestre in 80 % delovnega časa za delovno mesto diplomirane medicinske sestre), medtem ko tožniku dejanskega opravljanja dela za nazaj neutemeljeno ni priznala in plačala zgolj zato, ker ni izpolnjeval pogoja 5 let delovnih izkušenj.
V kolikor je toženka svoje delo organizirala tako, da je moral tožnik zaradi potreb delovnega procesa opravljati vsa dela, ki spadajo v opis delovnega mesta diplomirane medicinske sestre, odsotnost izrecne odredbe nadrejenih za opravo teh del ni odločilnega pomena za ugotovitev, da v takšnem primeru tožniku pripada plačilo za dejansko opravljeno delo.
OZ člen 179. KZ člen 169, 169/3. ZFPPIPP člen 399, 406.
povzročitev škode – žalitev časti in dobrega imena – razžalitev – navedbe v sodnem postopku – obramba pravice – objektivna žaljivost – protipravnost
Toženec, ki je zastopal upnika v postopku osebnega stečaja nad dolžnikom, je bil upravičen v ugovoru navajati in dokazovati obstoj ovir za odpust obveznosti stečajnemu dolžniku (tožniku). V vlogi ni zapisal, da bi bil tožnik „goljuf“ ali „špekulant“, kot navaja tožnik v tožbi.
OZ člen 100, 103, 104, 104/1, 105, 106, 107, 108, 109, 110, 111.
predpogodba - odstop od predpogodbe - sklenitev glavne pogodbe - teorija realizacije - rok za izpolnitev obveznosti - zastaranje terjatve
Rok za izpolnitev obveznosti iz predpogodbe niti ni bil določen, bil je zgolj povezan s postopkom parcelacije (ki je nesporno že bil izveden) in odprave pravnih ovir, zato sta pravdni stranki svojo obveznost odprave pravnih ovir in bremen lahko izpolnili vse do sklenitve glavne menjalne pogodbe (6. člen predpogodbe) oziroma do zadnjega naroka za glavno obravnavo po stanju katerega je sodišče prve stopnje razsodilo.
Do izpolnitve v obravnavanem primeru namreč še sploh ni prišlo, saj predpogodbene obveznosti niso bile izpolnjene, prav tako še ni bila sklenjena menjalna pogodba, zato o napakah izpolnitve ne moremo govoriti.
STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL0075572
SPZ člen 78.
sposobnost biti stranka - smrt stranke - odpravljiva napaka – mejni spor – prekluzivni rok
Pri mejnih sporih gre za specifično situacijo, ko se meja šteje za določeno, če mejaš, ki je bil napoten na vložitev mejnega spora, tega ne vloži v roku 30 dni, ali če sodišče predlog zavrne ali zavrže. V konkretnem primeru je za vložitev novega predloga za ureditev meje proti dedičem že prepozno, zato je stališče sodišča prve stopnje, ki je štelo napako (predlog, vložen proti mrtvi osebi) za neodpravljivo, prestrogo.
varstvo služnosti – prenehanje služnosti zaradi neizvrševanja – odtujitev stvari med pravdo – aktivna legitimacija – pomanjkljiva dokazna ocena
Tožnik zaradi odtujitve zemljišča, do katere je prišlo med pravdo, ni izgubil aktivne procesne legitimacije in tožbenega zahtevka na prenehanje služnosti iz tega razloga ni mogoče zavrniti.