sklep o izvršbi - verodostojna listina – kreditna pogoba – ugovor zastaranja
Kreditna pogodba ni verodostojna listina v smislu določbe drugega odstavka 23. člena ZIZ, zato je bilo treba sodbo razveljaviti v delu, v katerem je prvo sodišče obdržalo v veljavi sklep o izvršbi v 1. in 3. točki.
Vpis in izbris zakonitega zastopnika iz sodnega registra nima konstitutivnega, pač pa (le) publicitetni učinek, kar pomeni, da se tretja poštena oseba na vpis lahko zanese oz. ne sme trpeti škodljivih posledic, če se na tak vpis zanese.
Dolžnik, ki se brani, da je terjatev prenehala z nakazilom, mora za uspeh svojega ugovora trditi (in dokazati) tudi, da je nakazanec terjatev plačal.
Čeprav kolesa nista bila odtujena iz stanovanjskih prostorov, je zanje zavarovalno kritje kljub temu podano, saj kolesarnica šteje kot pomožni prostor.
odškodninska odgovornost delodajalca - odmera višine odškodnine - nepremoženjska škoda
Ob ugotovljenem obsegu in intenzivnosti telesnih bolečin (huda telesna bolečina v trenutku poškodbe in dokler prst ni bil rešen, stalna srednje huda telesna bolečina v trajanju 2 do 3 dni, občasne srednje hude telesne bolečine 14 dni po poškodbi, srednje hude telesne bolečine v trajanju enega dneva po odstranitvi vraščenega nohta in odstranitvi dela matriksa nohta, stalne lahke telesne bolečine 7 do 10 dni, občasne lahke telesne bolečine približno 4 mesece in ob prevezih ter lahke telesne bolečine ob spremembah vremena) odškodnina v višini 4 povprečnih neto plač ustreza standardu pravične denarne odškodnine.
ureditev meje – predlog za obnovo meje – sodna poravnava – res transacta – negativne meje pravnomočnosti – ne bis in idem – res iudicata
Sklenjena sodna poravnava je negativna procesna predpostavka. Če je podana, je treba predlog zavreči. Ker je bila meja med parcelama v obravnavanem primeru že urejena s sodno poravnavo, je ni več mogoče ponovno urejati. Sodno urejeno mejo je mogoče na novo urejati le, če se spremenijo razmere (na primer po pravnomočnosti sklepa en mejaš priposestvuje pas ob meji).
Ker je bila ob postavitvi zahtevka izbrana oblika pravnega varstva (denarni zahtevek) skladna z uveljavljeno sodno prakso, uveljavitev zahteve po nujnem tožbenem uveljavljanju zahtevka za znižanje kupnine, ki izhaja iz sodbe Vrhovnega sodišča, izdane v času pritožbenega odločanja, pa bi vodila k zavrnitvi zahtevka, je treba dopustiti odločanje o denarnem zahtevku.
Zaradi obremenjenosti (bivalnega dela) stanovanja s hrupom, ki presega maksimalno dovoljene meje hrupa v stanovanjih, in do katerega prihaja zaradi obratovanja trgovine v prostorih pod stanovanjem v jutranjem času ob dneh, ko je trgovina odprta, stanovanje nima lastnosti, ki so potrebne za njegovo običajno rabo.
Izbira jamčevalne sankcije je v domeni kupca. Kot izhodišče velja le, naj se pogodba v čim večji možni meri ohrani, to pa sta tožnika upoštevala.
V novejši sodni praksi in pravni teoriji ni zadržkov do spremembe tožbe v pravdah, ki se vodijo po razveljavitvi sklepov o izvršbi v delu, s katerim je bila dovoljena izvršba.
nadomestilo za uporabo avtorskih del – tarifa – dolžnost uporabnikov do obveščanja – valorizacija – sporočanje podatkov
Tožnik ni upravičen do plačila revaloriziranega zneska avtorskega nadomestila, določenega v Pravilniku 98.
ZASP ne določa, da bi moral uporabnik po prenehanju javnega priobčevanja neodrskih glasbenih del o tem obvestiti kolektivno organizacijo. Nalaga mu le, da sporoča podatke, ki so potrebni za izračun nadomestila, torej za pobiranje in delitev honorarja.
O razglasitvi totalke se zavarovalnice odločajo na podlagi razmerja med trenutno tržno vrednostjo primerljivega nepoškodovanega vozila in višino škode, ki je na vozilu nastala. Do nje pride, kadar cena popravila presega ceno primerljivega nepoškodovanega vozila in zato popravilo ni ekonomično. V takšnih primerih zavarovalnice ne plačajo popravila avtomobila, temveč izplačajo zgolj njegovo ocenjeno vrednost. Ta je vedno nižja od vrednosti popravila. Prav v tem je bistvo konstrukta ekonomske totalke.
Na pomanjkljivost svojih trditev je bila tožeča stranka večkrat opozorjena s strani tožene stranke. Tako ni utemeljen pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje opustilo obveznost po materialnem procesnem vodstvu. Materialno procesno vodstvo je določeno v tesni povezanosti z dolžno skrbnostjo strank pri navajanju in dokazovanju. Kršitev materialno procesnega vodstva je mogoče ugotoviti zgolj v primerih, ko stranki ni mogoče očitati, da bi lahko, če bi bila dovolj skrbna, pravočasno navedla vsa pravno relevantna dejstva in zanje ponudila dokaze.
V kolikor je kolovozna pot, ki je v naravi vidna, edina pot, po kateri so tožnik in pravni predniki vozili in jo hkrati imeli za javno pot, zemljišče do te javne poti pa so hasnovali, zaključek sodišča prve stopnje o nedobrovernosti toženca in njegovih pravnih prednikov o navedenem delu zemljišča ni sprejemljiv.
plačilo za dejansko opravljeno delo - medicinska sestra
Tožnik, ki je imel s toženo stranko sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas za opravljanje dela na delovnem mestu zdravstveni tehnik v intenzivni terapiji, je upravičen do razlike v plači po dejansko opravljenem delu, ker je opravljal vsa dela in naloge zahtevnejšega delovnega mesta (diplomirane medicinske sestre). Tožena stranka ni imela pravne podlage za drugačno obravnavanje srednjih medicinskih sester, ki imajo 5 let delovnih izkušenj. Le tem srednjim medicinskim sestram se je za eno leto za nazaj priznala dejansko opravljanje dela (za 20 % delovnega časa za delovno mesto srednje medicinske sestre in 80 % delovnega časa za delovno mesto diplomirane medicinske sestre), medtem ko tožniku dejanskega opravljanja dela za nazaj neutemeljeno ni priznala in plačala zgolj zato, ker ni izpolnjeval pogoja 5 let delovnih izkušenj.
V kolikor je toženka svoje delo organizirala tako, da je moral tožnik zaradi potreb delovnega procesa opravljati vsa dela, ki spadajo v opis delovnega mesta diplomirane medicinske sestre, odsotnost izrecne odredbe nadrejenih za opravo teh del ni odločilnega pomena za ugotovitev, da v takšnem primeru tožniku pripada plačilo za dejansko opravljeno delo.
pogodba o naročilu avtorskega dela – izdelava filmske glasbe – izpolnitev pogodbe – nemožnost izpolnitve – plačilo avtorskega honorarja – odstop od pogodbe
Konflikt z režiserjem ne predstavlja dogodka, za katerega toženec ne odgovarja. Tako ni izpolnjen pogoj za uporabo 116. člena OZ.
Tudi če predstavlja v filmu uporabljena skladba le predelavo tožnikove stare skladbe, to ne utemeljuje nižjega avtorskega honorarja, saj le-ta v obravnavanem primeru predstavlja tako plačilo za izdelavo avtorskega dela, kot tudi plačilo za prenos avtorskih pravic.
SPZ člen 24 36, 34. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
posest – spor zaradi motenja posesti – sodno varstvo posesti – obseg sodnega varstva – način izvrševanja posesti – vrnitev odvzete posesti – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – nasprotje med izrekom in obrazložitvijo
V motenjski pravdi je treba presoditi, katera od izvedenih del dejansko onemogočajo oziroma ovirajo zatrjevan dotedanji način izvrševanja posesti na tem delu zemljišča. Le v tem delu oziroma za ta dela je tožbeni zahtevek v ugotovitvenem, restitucijskem in prepovednem delu utemeljen.
Ker gre za specifična znanja s področja davčnega prava in ker na navedeno problematiko toženec s strani tožeče stranke ni bil posebej opozorjen, predvsem pa glede na vpletenost toženca v postopek sklepanja tristranske pogodbe, toženec ni ravnal izven okvirov, ki se pričakujejo od ravnanja povprečno skrbnega odvetnika.
Presoja odgovornosti toženca kot odvetnika bi bila strožja v primeru, če bi toženec izhajal iz ožjega poslovnega kroga odvetnikov, ki so poznavalci davčnih predpisov, oziroma če bi tožeča stranka lahko utemeljeno pričakovala, da ima toženec takšna posebna znanja.
Dejstvo, da je toženec med pravdo poravnal del obveznosti iz naslova dolgovanih najemnin, ne vpliva na pravico tožnice do odpovedi najemne pogodbe.
Toženec, ki kljub subvenciji ni plačal znižane najemnine in obratovalnih stroškov niti ni sprožil postopka za uveljavljanje izredne denarne pomoči pri uporabi stanovanja, se na razloge socialne stiske v smislu prvega odstavka 104. člena SZ-1 ne more uspešno sklicevati.
Izredna pomoč pri uporabi stanovanja je socialnovarstveni prejemek, ki ga zagotavlja občina.
Prvo sodišče ne bi smelo določiti deležev le na delu skupnega premoženja pravdnih strank, zmotna pa je odločitev tudi iz razloga, ker med pravdnima strankama poteka nepravdni postopek za delitev (celotnega) skupnega premoženja, nepravdno sodišče pa pravdni stranki ni napotilo na pravdo, da se ugotovijo njuni deleži na (celotnem) skupnem premoženju.
neupravičena pridobitev – razveljavitev pravnomočne sodne odločbe v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi – ponovno razpravljanje o utemeljenosti sodne odločbe – meje pravnomočnosti
V primeru, ko stranka prejme določeno izpolnitev na podlagi pravnomočne sodbe, ki je kasneje v revizijskem postopku razveljavljena, gre za tipičen primer neupravičene obogatitve. Tisti, ki je prejel tako izpolnitev, je obogaten, ker je kasneje odpadel pravni temelj, zato je njegova obogatitev neupravičena ter je prejeto dolžan vrniti.
Odlok o oskrbi s pitno vodo Mestne občine Ljubljana člen 18. Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb člen 27, 27/3.
plačilo vodarine
V primeru, da ima več individualnih hiš skupni vodomer, lahko dobavitelj obračunava porabo vode samo, če vsi lastniki podpišejo sporazum. Analogna uporaba člena 18 Odloka ne pride v poštev.