Obtoženi je s svojim dejanjem oškodovancu povzročil zlom glavice pete dlančnice desne roke, zaradi česar je nastala funkcionalna motenost v sklepu med glavico dlančnice in zgornjim členkom mezinca in je sklep za vselej in znatno oslabljen. Glede na takšno posledico so podani vsi zakonski znaki hude telesne poškodbe.
ZOFVI člen 53.a, 53.a/10. ZZ člen 36, 36/1. ZIntPK člen 27.
sklep o imenovanju ravnatelja - javni zavod - osnovna šola - župan - postopek za imenovanje ravnatelja - preprečevanje korupcije - prepoved članstva in dejavnosti
Postopek za razpis in imenovanje ravnatelja tožene stranke (osnovne šole) se je končal s sklepom sveta o imenovanju določene kandidatke za ravnateljico tožene stranke. Postopek je bil kršen, ker je oseba, pri kateri je bilo zaradi članstva in kandidature podano nasprotje interesov, kot članica sveta sodelovala na seji sveta, ko so se odpirale vloge kandidatov, kot tudi na seji, na kateri se je odločalo o izbiri kandidatov, izločila se je samo iz postopka glasovanja o izbiri. V času izvedbe postopka izbire in imenovanja je bil član sveta tudi podžupan. Ob upoštevanju 27. člena ZIntPK podžupan občine, ki je ustanoviteljica tožene stranke, ne sme biti član sveta zavoda, ki je eden izmed organov zavoda. Svet zavoda je bil torej nepravilno sestavljen, ta kršitev pa je bistveno vplivala na odločitev o izbiri.
dodatek za pomoč in postrežbo - upokojenci - nepokretni zavarovanci
Tožnik, pri katerem je zmožnost premikanja zmanjšana najmanj za 70 %, ni zaposlen primerno svojim delovnim zmožnostim, zato niso izpolnjeni pogoji iz 138. člena ZPIZ-1 za priznanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo kot aktivnemu zavarovancu. Tožnik nekatere od osnovnih življenjskih potreb še opravlja samostojno, pa čeprav s težavo in z dodatnimi napori, zato v predmetni zadevi ne gre za stanje po 1. odstavku 139. člena ZPIZ-1. Navedeno pomeni, da tožnik pravico do dodatka za pomoč in postrežbo lahko pridobi skladno z določbo 2. odstavka 139. člena ZPIZ-1 za večino osnovnih življenjskih potreb ter skladno z določbo 137. člena ZPIZ-1 od dne, ko je pridobil status invalidskega upokojenca.
Zahtevo za priznanje delne invalidske pokojnine je tožnik vložil v času veljavnosti ZPIZ-1. O tej pravici tožena stranka do izdaje izpodbijanih odločb ni odločala. V času vložitve zahteve se določbe ZPIZ/92 niti po prehodnih določbah ZPIZ-1 niso več uporabljale, zato določbe ZPIZ/92 ne morejo biti pravna podlaga za odločanje o navedeni pravici iz invalidskega zavarovanja.
Tožnik je pridobil pravico do delne invalidske pokojnine. Ugotovljena (preostala) delovna zmožnost za opravljanje drugega ustreznega dela s polovičnim delovnim časom je dejanska okoliščina, ki je bila podlaga za razvrstitev v II. kategorijo invalidnosti, tej pa vsebinsko ustreza zmanjšana delovna zmožnost v okviru III. kategorije invalidnosti po ZPIZ-1. V takem primeru ima tožnik (samozaposleni) pravico do delne invalidske pokojnine.
telesna okvara - invalidnina - seznam telesnih okvar
Ker je pri tožnici ugotovljeno, da ima dve telesni okvari, vsako v višini 30 %, je skupaj ugotovljena telesna okvara 40 %. Ker sta obe telesni okvari posledica bolezni, tožnici ne gre pravica do invalidnine za telesno okvaro.
ZFPPIPP člen 121, 121/1. ZGD-1 člen 591, 591/3, 591/3-1. ZPP člen 205, 205-3, 208, 208/1.
predhodni postopek zaradi insolventnosti – univerzalni pravni naslednik - pripojitev - smiselna uporaba določb ZPP- prekinitev postopka
Tudi v predhodnem postopku zaradi insolventnosti je treba upoštevati posledice vpisa pripojitve prevzete družbe k prevzemni družbi, ki so določene ZGD-1. Posledica vstopa v procesnopravna razmerja je, da vsa procesna dejanja, ki jih je do izvedbe združitve v postopku opravila prevzeta družba, učinkujejo tudi za prevzemno družbo ter vsa procesna dejanja nasprotne stranke, ki jih je ta opravila do izvedbe združitve, učinkujejo proti prevzemni družbi. Univerzalna pravna naslednica dolžnika je glede na povedano vstopila tudi v predmetni predhodni postopek zaradi insolventnosti, ki je bil začet nad prevzeto družbo. Ker vprašanja v zvezi z univerzalnim pravnim nasledstvom v ZFPPIPP niso urejena drugače, je treba v tem primeru smiselno uporabiti pravila ZPP.
Tožnik si po pravnomočnosti odločbe, ki je bila izdana po tem, ko je Ustavno sodišče RS toženki naložilo, da izda nove odločbe vsem prizadetim uživalcem, ki jim je bila pokojnina zmanjšana na podlagi protiustavnih zakonskih določb (143. člena ZUJF) in s katero je toženka odločila, da starostna pokojnina tožnika znaša toliko kot je pred neustavnim znižanjem, in da tožniku pripada izplačilo razlike plače, ne more več izboljšati svojega pravnega položaja v tem sporu (v katerem tožnik zahteva odpravo dokončne odločbe o znižanju njegove pokojnine in da se naloži toženki, da mu izplača celoten neizplačan del njegove pokojnine in zatem zagotovi redno plačevanje polne pokojnine). Ker tožnik ne izkazuje več pravnega interesa za vodenje socialnega spora, je potrebno njegovo tožbo zavreči.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Tožena stranka je v spornem obdobju slabše poslovala. Direktor tožene stranke je prepričljivo izpovedal, da je bil glede na zmanjšanje obsega poslovanja družbe prisiljen ukrepati ter se odločiti za zmanjšanje števila zaposlenih na nekaterih oddelkih, obstoječa dela pa prerazporediti med ostale zaposlene. Zato je prenehalo delovno razmerje nekaterim prodajalcem, vključno s tožnikom. Tožena stranka je dokazala obstoj utemeljenega poslovnega razloga, kot tudi, da tožniku ni bilo mogoče zagotoviti drugega ustreznega dela pri toženi stranki. Potreba po opravljanju dela tožnika pod pogoji sklenjene pogodbe o zaposlitvi je zaradi ekonomskih in organizacijskih razlogov na strani delodajalca prenehala, kar je na podlagi 1. alinee 1. odstavka 88. člena ZDR zakonit razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
OZ člen 88, 88/1. ZOR člen 105, 107, 107/2. Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji člen 40. ZNOIP člen 1, 2, 2/1, 2/1-3, 13, 13/1, 13/2. ZKolP člen 1, 1/2.
regres za letni dopust – prosto urejanje obligacijskih razmerij – avtonomija volje pogodbenih strank – ničnost – prisilni predpis – javni zavod - kolektivno dogovarjanje o višini regresa za letni dopust - način obračunavanja in izplačevanja regresa za letni dopust v pravnih osebah s področja gospodarstva in v pravnih osebah s področja negospodarstva ter v državnih organih - retroaktivnost
Potem ko je začel veljati ZNOIP (od 13. 3. 1993), ki je kot prisilni predpis omejil pogodbeno svobodo glede kolektivnega dogovarjanja v višini regresa za letni dopust za delavce tožene stranke (javnega zavoda), se tožena stranka s sindikatom delavcev zavoda ni mogla več pravno veljavno dogovoriti za regres za letni dopust v višini, ki presega višino regresa za letni dopust, določeno z ZNOIP. Takšna določba v kolektivni pogodbi tožene stranke, ki je bila sklenjena 18. 3. 1993 in se je začela uporabljati 19. 3. 1993, torej po uveljavitvi ZNOIP, je nična.
ZPIZ-1 člen 36, 177, 177/2. Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 20, 21, 22, 37.
starostna pokojnina - sorazmerni del pokojnine - pravica do sorazmernega dela pokojnine po mednarodnem sporazumu - mednarodni sporazum o socialni varnosti
Sporazum z BiH posebej ureja priznavanje pokojnin na podlagi zavarovalne dobe, dopolnjene po zakonodaji obeh podpisnic (20. člen) in določa poseben postopek in pravila za ponovno odmero pokojnin po uradni dolžnosti (37. člen), zato je v obravnavani zadevi izključena veljavnost drugega odstavka 177. člena ZPIZ-1 o prosti izbiri uživanja pokojnine v posamezni državi podpisnici.
Tožniku je bila v BIH priznana invalidska pokojnina na podlagi seštevanja zavarovalnih dob pri obeh nosilcih zavarovanja, kar posledično pomeni, da ne izpolnjuje pogoja iz 21. člena Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino za priznanje samostojne dajatve oziroma starostne pokojnine. Ker je bila tožniku invalidska pokojnina v BIH priznana na podlagi seštevka zavarovalnih obdobjih, dopolnjenih v BIH in v Sloveniji že pred uveljavitvijo Sporazuma (od 1. 11. 1998 dalje), bi v tem primeru prišla v poštev zgolj ponovna odmera pokojnine na podlagi 37. člena ZPIZ-1. Glede na pravnomočno odločbo tožene stranke, iz katere izhaja, da tožnik pogojev za priznanje pravice do invalidske pokojnine in s tem do sorazmernega dela invalidske pokojnine ne izpolnjuje, to pomeni, da obveznost izplačevanja pokojnine na podlagi tako slovenske kot tudi tuje pokojninske dobe, ostane še naprej obveznost organa, ki je prvi priznal invalidsko pokojnino, v tem primeru nosilca zavarovanja v BIH, medtem ko tožnik na podlagi iste zavarovalne dobe ne more pridobiti druge pokojnine (v konkretnem primeru starostne pokojnine oziroma sorazmernega dela starostne pokojnine).
prometna nesreča - odškodnina za nepremoženjsko škodo - sokrivda pri trčenju motornih vozil
Trčenje tovornjaka, ki je na obvoznici zavil iz voznega na prehitevalni pas, z motoristom, ki je po tem pasu vozil za njim. Motorist je vozil 116 km/h in bi po ugotovitvah izvedenca pri dovoljeni hitrosti 100 km/h nesrečo lahko preprečil. Podana je 15 % sokrivda motorista.
sodba na podlagi pripoznave – pripoznava zahtevka – učinek izjave o pripoznavi
Učinek izjave o pripoznavi je v tem, da sodišče brez nadaljnjega obravnavanja izda sodbo, s katero ugodi tožbenemu zahtevku. Za izdajo tovrstne sodbe dejansko stanje in materialno pravo nista relevantna.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0065439
EKČP člen 10. URS člen 15, 34, 35, 39. OZ člen 179.
povzročitev škode - uresničevanje in omejevanje ustavnih pravic - kolizija ustavnih pravic - razžalitev dobrega imena in časti - razžalitev v tisku - svoboda izražanja - pravica do osebnega dostojanstva - varstvo osebnostnih pravic - povrnitev nepremoženjske škode - denarna odškodnina
Tožniku v konkretni zadevi ne pripada odškodnina zaradi razžalitve dobrega imena. Novinarka tožene stranke je v spornem članku jasno navedla, da podaja izjavi A. A. in tožnika, bralcem spornega člana pa prepušča, naj se sami odločijo, kateri zgodbi bodo verjeli. Zgolj povzela je izjavi obeh, za katerima tudi stojita. Ker pa je njuni izjavi dobesedno povzela, ju je citirala s polnim imenom in priimkom. Pri tem ni podala vrednostnih sodb, ne mnenja o tem, kaj naj bi se v resnici dogajalo. Nasprotno, članek je napisan tako, da pri bralcu vzbudi dvom bodisi v eno ali drugo zgodbo. Prvostopenjsko sodišče je tudi prepričljivo obrazložilo, zakaj je bilo posredovanje informacij v javnem interesu.
ugotovitev obstoja delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja - pogodba o poslovnem sodelovanju - delovno razmerje - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe
V primeru obvestila o prenehanju pogodbenega razmerja z elementi delovnega razmerja ni predpisan poseben notranji postopek, temveč varstvo po 3. odstavku 204. člena ZDR. Ko pogodbeno razmerje že preneha in je izvajalec del (delavec) seznanjen s tem, da mu bo delovno razmerje prenehalo po odpovednem roku, bo moral uveljavljati sodno varstvo v roku, določenem v 3. odstavku 204. člena ZDR.
Pravdni stranki sta imeli podpisano pogodbo o poslovnem sodelovanju. Tožnik je zvedel za prenehanje pogodbenega razmerja potem, ko ga je tožena stranka obvestila, da odpoveduje pogodbo o poslovnem sodelovanju, zato je tega dne tožniku začel teči rok 30 dni za sodno varstvo po 3. odstavku 204. člena ZDR. Ker je tožnik tožbo na ugotovitev obstoja delovnega razmerja vložil po izteka tega roka, je bilo potrebno njegovo tožbo zavreči. Samo dejstvo, da je tožnik še po prejemu odpovedi pogodbe delo zaradi teka odpovednega roka še opravljal, ne predstavlja okoliščine, da bi bilo potrebno rok za uveljavljanje sodnega varstva šteti od prenehanja opravljanja dela, saj takrat tožnik ni zvedel za odpoved pogodbenega razmerja.
ZObr člen 88, 88/1, 98.c, 98.c/1, 100.a, 100.a/2. Uredba o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini člen 6,7, 17.
dodatek za pripravljenost in premestljivost - vojska - uveljavljanje pravic iz delovnega razmerja - sodno varstvo - delo v tujini
Tožniku kot pripadniku SV, ki opravlja vojaško službo izven države, na podlagi 98. člena ZObr pripada posebna plača za delo izven države, katero osnove in dodatke je na podlagi zakonskega pooblastila podrobneje uredila in določila Vlada RS v Uredbi (6. in 7. člen). Gre za specialno pravno ureditev za pripadnike SV, ki vojaško službo opravljajo v tujini na mednarodnih misijah, na katerih sodeluje naša država. Ker gre pri vojaški službi v tujini za drugačne okoliščine glede na vsakodnevno delo v domači državi, je službovanje v tujini običajno povezano z večjimi (in drugačnimi) tveganji kot doma, zato je razumljivo, da so pripadniki vojske že v osnovi drugače plačani kot sicer. Po koncu službovanja v tujini pa imajo pravico do plače po pogodbi o zaposlitvi za opravljanje vojaške službe v Republiki Sloveniji (4. člen Uredbe). Ker gre za časovno omejeno opravljanje vojaške službe v tujini z drugačno vsebino dolžnosti in delovnih nalog kot v sklenjeni pogodbi o zaposlitvi za opravljanje vojaške službe v domači državi, gre pri opravljanju vojaške službe v tujini za poseben pravni in dejanski položaj pripadnikov SV.
Na podlagi prvega odstavka 17. člena Uredbe o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini pripadnikom Slovenske vojske na mednarodnih vojaških dolžnostih in katerih dolžnosti so določene kot premestljive, pripada dodatek v višini 10% nominalne osnove za delo v tujini od dneva, ko je za pripadnika s strani poveljstva izdan ustrezen akt o pripravljenosti za premestitev. Določba v opisu del in nalog, da je delavec premestljiv, ni zadostna podlaga za priznanje oziroma izplačilo dodatka za premestljivost. Prav tako tožnik nikoli ni bil premeščen izven matične enote in tudi dejansko nikoli ni opravljal zunanjih operacij. Zato tožena stranka tožniku utemeljeno ni priznavala dodatka za premestljivost.
Če je župan tožnika napotil na D. P. kot kontaktno osebo, še ne zadostuje za sklepanje, da je župan D. P. pooblastil, da v imenu toženke sklene s tožnikom mandatno pogodbo za opravo odvetniških storitev.
Za terjatve upravnika v primeru povračila stroškov, ki jih je upravnik poravnal za etažne lastnike, velja enoletni zastaralni rok.
Razdelilnika stroškov in faktur namreč ni mogoče šteti kot dela trditvene podlage tožbe. Navedba dejstev, ki tožbeni zahtevek utemeljujejo, je nujna za sklepčnost in posledično predpogoj, da je zahtevku, če se dejstva kasneje izkažejo za resnična, mogoče ugoditi.
plačilo razlike plače - izplačevanje nižje plače - delovna uspešnost - obveznost plačila - plačilo za delo - sprememba višine plače
Za zakonito znižanje plače tožnici ne zadostuje zgolj ugotovitev direktorice tožene stranke, da delo tožnice ne dosega pričakovanih rezultatov. Tožnica bi morala biti ocenjevana na ustrezni podlagi, ki bi jo bilo v sodnem postopku možno preveriti. Brez take preverljive podlage o ocenjevanju tožničinega dela tožničina plača ne bi smela biti zmanjšana zaradi osebne ocene.
V določenem obdobju je tožena stranka tožnici znižala plačo zaradi slabega poslovanja in nedoseganja rezultatov. Pogodba o zaposlitvi o takšnem znižanju plač ni vsebovala določb. Tožena stranka pa tudi ni dokazala, da bi se stranki o tem dogovorili. Ravnanje tožene stranke, ko je brez soglasja tožnice in brez spremembe pogodbe o zaposlitvi tožnice znižala plačo, je zato nezakonito.
premoženjska škoda – nastanek škode – višina škode – trditveno in dokazno breme – sklepčnost zahtevka
Tožnik bi lahko in tudi moral zatrjevati in predložiti dokaze, kako sta družbi v zadnjih letih, pred nastankom zatrjevane premoženjske škode, razdelile dobiček, po pravilih, ki veljajo za gospodarske družbe. Ne zadošča zgolj zatrjevanje in izpoved tožnika, da sta družbi izgubili posle in da izguba poslov pomeni tudi izguba za tožnika. Tožnik bi lahko in moral navesti in s predložitvijo letnih poročil družb izkazati, v kakšnem obsegu se je dobiček družbe delil in koliko je posamezni družbenik v odstotku od tega dobička dobil.