ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1. KZ-1 člen 204.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - tatvina
Tožnik je v času izvajanja nalog in pooblastil varnostnika na bencinskem servisu odtujil glasbeno zgoščenko, ki jo je na zahtevo prodajalke naknadno plačal, s tem pa storil kršitev delovne obveznosti, ki ima vse znake kaznivega dejanja tatvine iz določbe 204. člena KZ-1. Zato je bil podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065468
OZ člen 347. ZASP člen 130, 130/1. ZPP člen 285.
sorodne pravice - pravice proizvajalcev fonogramov - pravica do nadomestila pri javni priobčitvi fonogramov - kolektivno upravljanje pravic - prenehanje obveznosti - zastaranje - čas, ki je potreben za zastaranje - občasne terjatve - materialno procesno vodstvo - sodba presenečenja
Ključno za ugotovitev, da gre v konkretnem primeru za občasne terjatve, ki zastarajo v treh letih od zapadlosti vsake posamezne terjatve, je besedilo pogodbe, ki je bila sklenjena med pravdnima strankama.
V kolikor je kolovozna pot, ki je v naravi vidna, edina pot, po kateri so tožnik in pravni predniki vozili in jo hkrati imeli za javno pot, zemljišče do te javne poti pa so hasnovali, zaključek sodišča prve stopnje o nedobrovernosti toženca in njegovih pravnih prednikov o navedenem delu zemljišča ni sprejemljiv.
zamudna sodba - pravdni stroški - potrebni pravdni stroški - odgovor na pritožbo - načelo uspeha
Dejstvo, da ima stranka na pritožbeni stopnji pravico do odgovora na pritožbo, še ne pomeni avtomatično, da ti stroški v vsakem primeru bremenijo nasprotno stranko. Pri presoji, ali je izpolnjen objektivni kriterij potrebnosti, je potrebno izhajati iz vsebine konkretne pritožbe in odgovora nanjo. Tožnik v odgovoru na pritožbo ni navajal nobenih dejstev, ki bi pripomogli k rešitvi zadeve, zato ni upravičen do povrnitve stroškov odgovora na pritožbo.
nastanek škode stečajnemu dolžniku - umik izpodbojne tožbe po ZPPSL - prevzem pravde po sosporniškem intervenientu
Sodišče s sklicevanjem, da ne prizna razpolaganja strank, ki nasprotujejo prisilnim predpisom in ki nasprotujejo moralnim pravilom, lahko prepreči le tako imenovane materialne procesne dispozicije, ne more pa preprečiti umika tožbe, zato je zgrešeno nedopustnost umika tožbe utemeljevati iz teh razlogov. Zaradi umika tožbe in potem, ko tožeča stranka kot sosporniški intervenient ni niti poskušala nadaljevati postopka, tožeči stranki ni mogla nastati škoda. S prodajo terjatev in cesijo terjatve se je zgolj zamenjal upniški položaj v razmerju do tožeče stranke. Odplačna cesija ne pomeni protipravnega razpolaganja toženih strank niti ne gre pri takem razpolaganju za ravnanje, po katerem bi oseba, v korist katere je bilo dejanje storjeno, bila dolžna vrniti v stečajno maso vse premoženjske koristi, ki jih je pridobila zaradi izpodbitega pravnega dejanja, po splošnih pravilih o vračanju neupravičeno pridobljenega, saj kupnina za odkupljene terjatve ne gre v stečajno maso tožeče stranke.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065480
OZ člen 179. ZPP člen 154, 154/2.
povrnitev nepremoženjske škode – denarna odškodnina – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – obseg in trajanje telesnih bolečin – primarni strah – sekundarni strah – pravdni stroški – načelo uspeha v pravdi – presoja izvedenskega mnenja
Stroški za izvedenca so del pravdnih stroškov in jih je stranka, ki v pravdi ne uspe, dolžna povrniti nasprotni stranki v skladu z načelom uspeha v postopku.
ureditev meje – predlog za obnovo meje – sodna poravnava – res transacta – negativne meje pravnomočnosti – ne bis in idem – res iudicata
Sklenjena sodna poravnava je negativna procesna predpostavka. Če je podana, je treba predlog zavreči. Ker je bila meja med parcelama v obravnavanem primeru že urejena s sodno poravnavo, je ni več mogoče ponovno urejati. Sodno urejeno mejo je mogoče na novo urejati le, če se spremenijo razmere (na primer po pravnomočnosti sklepa en mejaš priposestvuje pas ob meji).
USTAVNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0058611
ZUstS člen 1, 1/3. ZIZ člen 53, 53/2, 58, 58/3, 61, 61/2. ZPP člen 214.
izvršba na podlagi verodostojne listine – ugovor zoper sklep o izvršbi – obrazloženost ugovora – načelo afirmativne litiskontestacije – odločba ustavnega sodišča – negativna dejstva – dokazno breme
Pravilo afirmativne litiskontestacije, ki je odraz zahteve po konkretizaciji navedb, velja le v postopku odločanja o ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova, ne pa tudi pri presoji obrazloženosti ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine.
Načelno pravno mnenje občne seje VS RS z dne 9. 12. 1999 se ne nanaša na konkretizacijo ugovornih razlogov, temveč na določitev obsega možnih ugovornih razlogov. Glede konkretizacije in popolnosti ugovornih razlogov pa je Ustavno sodišče odločilo v odločbi Up-854/05 z dne 7. 2. 2007.
negatorna tožba – zaščita pred vznemirjanjem – stopnja vznemirjanja – priposestvovanje stvarne služnosti – priposestvovanje služnostne pravice na lastni stvari – pravnomočnost – časovne meje pravnomočnosti – novo dejstvo
Za uspeh z negatorno tožbo, ob izkazani lastninski pravici, ne zadostuje obstoj slehernega posega v to pravico, temveč mora biti poseg takšen, da dosega stopnjo vznemirjenosti po obče sprejemljivih standardih, glede na okoliščine konkretnega primera.
postopek za delitev solastnine – sodni izvedenec – postavitev novega izvedenca – skupni stroški
Potem, ko je sodišče prve stopnje izvedenko razrešilo dela v zadevi, svoje odločbe ni več moglo opreti na njeno pisno mnenje. Posledično je izostala tudi dolžnost opredelitve do razlik med mnenjem razrešene izvedenke in mnenjem novo postavljenega izvedenca. S takšnim postopanjem predlagateljici ni bila kršena pravica do enakosti orožij v postopku. Ta je namreč zagotovljena tudi v primeru, ko sodišče imenuje le enega izvedenca, ki sicer za stranko poda neugodno mnenje, vendar iz okoliščin primera izhaja, da je svojo nalogo opravil nepristransko.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - vmesna sodba - renta - krivdna odgovornost - objektivna odgovornost
Tožnikov sodelavec je odpravljal napako na stroju (odvil je pritrdilni vijak nosilca noža), ne da bi zaustavil stroj, s čimer je povzročil nevarne okoliščine, katerim je bil izpostavljen tožnik, ki se je v tistem trenutku le odzval njegovi prošnji za pomoč in pristopil do stroja. Zato je v celoti podana krivdna odgovornost tožnikovega delodajalca za škodo, ki je tožniku nastala zaradi okvare stroja.
Stroj za odrez folije, ki ima rezila, je star in se veliko kvari, je nevarna stvar, saj zaradi svoje namembnosti, lastnosti, položaja, kraja ter načina uporabe lahko pogosto in v znatnem obsegu povzroči škodo. Zato je podana tudi objektivna odgovornost tožene stranke za vtoževano škodo.
DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075559
ZNP člen 128, 129, 130. ZZZDR člen 60. OZ člen 193.
ugotovitev skupnega premoženja – ugotovitev deležev na skupnem premoženju – civilna delitev v pravdnem postopku – nedovoljeno razpolaganje enega od zakoncev s skupnim premoženjem - nasprotni tožbeni zahtevek – zakonske zamudne obresti – začetek teka
Določitev deležev na skupnem premoženju še ne vzpostavlja solastnine na posameznih stvareh iz skupnega premoženja.
plača - obveznost plačila - odškodnina za čas odpovednega roka
Tožena stranka ni dokazala svojih (pavšalnih) trditev, da je tožniku plače za sporno obdobje že izplačala, zato je tožnikov tožbeni zahtevek, da mu je tožena stranka dolžna izplačati plačo za vtoževano obdobje, utemeljen. Pri tem je treba upoštevati dejanska izplačila plač pred spornim obdobjem, ki so bila bistveno višja od s pogodbo dogovorjenih zneskov in ki so očitno odražala voljo strank, da se plača izplačuje v navedenih višjih zneskih.
Ob ugotovitvi, da je tožnik utemeljeno podal izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, saj mu tožena stranka v času odpovedi že tri mesece ni izplačevala plače, je tožnik upravičen do odškodnine v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka.
Čeprav kolesa nista bila odtujena iz stanovanjskih prostorov, je zanje zavarovalno kritje kljub temu podano, saj kolesarnica šteje kot pomožni prostor.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO -ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0074202
OZ člen 953.
povzročitev škode – domača žival – kritje škode iz naslova zavarovanja stanovanjskih premičnin – škoda, ki jo povzroči zasebnik v vsakdanjem življenju
Tožniku škoda ni nastala ob opravljanju kmetijske dejavnosti zavarovanke toženke, temveč zaradi imetništva domače živali, ko mu je M. V. na dvorišču hotela predstaviti žival. V skladu s splošnimi pogoji za zavarovanje stanovanjskih premičnin pa je krit tudi takšen škodni dogodek.
pogodba o naročilu avtorskega dela – izdelava filmske glasbe – izpolnitev pogodbe – nemožnost izpolnitve – plačilo avtorskega honorarja – odstop od pogodbe
Konflikt z režiserjem ne predstavlja dogodka, za katerega toženec ne odgovarja. Tako ni izpolnjen pogoj za uporabo 116. člena OZ.
Tudi če predstavlja v filmu uporabljena skladba le predelavo tožnikove stare skladbe, to ne utemeljuje nižjega avtorskega honorarja, saj le-ta v obravnavanem primeru predstavlja tako plačilo za izdelavo avtorskega dela, kot tudi plačilo za prenos avtorskih pravic.
SPZ člen 24 36, 34. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
posest – spor zaradi motenja posesti – sodno varstvo posesti – obseg sodnega varstva – način izvrševanja posesti – vrnitev odvzete posesti – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – nasprotje med izrekom in obrazložitvijo
V motenjski pravdi je treba presoditi, katera od izvedenih del dejansko onemogočajo oziroma ovirajo zatrjevan dotedanji način izvrševanja posesti na tem delu zemljišča. Le v tem delu oziroma za ta dela je tožbeni zahtevek v ugotovitvenem, restitucijskem in prepovednem delu utemeljen.
Ker gre za specifična znanja s področja davčnega prava in ker na navedeno problematiko toženec s strani tožeče stranke ni bil posebej opozorjen, predvsem pa glede na vpletenost toženca v postopek sklepanja tristranske pogodbe, toženec ni ravnal izven okvirov, ki se pričakujejo od ravnanja povprečno skrbnega odvetnika.
Presoja odgovornosti toženca kot odvetnika bi bila strožja v primeru, če bi toženec izhajal iz ožjega poslovnega kroga odvetnikov, ki so poznavalci davčnih predpisov, oziroma če bi tožeča stranka lahko utemeljeno pričakovala, da ima toženec takšna posebna znanja.
Ker je bila ob postavitvi zahtevka izbrana oblika pravnega varstva (denarni zahtevek) skladna z uveljavljeno sodno prakso, uveljavitev zahteve po nujnem tožbenem uveljavljanju zahtevka za znižanje kupnine, ki izhaja iz sodbe Vrhovnega sodišča, izdane v času pritožbenega odločanja, pa bi vodila k zavrnitvi zahtevka, je treba dopustiti odločanje o denarnem zahtevku.
Zaradi obremenjenosti (bivalnega dela) stanovanja s hrupom, ki presega maksimalno dovoljene meje hrupa v stanovanjih, in do katerega prihaja zaradi obratovanja trgovine v prostorih pod stanovanjem v jutranjem času ob dneh, ko je trgovina odprta, stanovanje nima lastnosti, ki so potrebne za njegovo običajno rabo.
Izbira jamčevalne sankcije je v domeni kupca. Kot izhodišče velja le, naj se pogodba v čim večji možni meri ohrani, to pa sta tožnika upoštevala.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – JAVNA NAROČILA
VSL0065491
OZ člen 631, 1035, 1037, 1045, 1045/2. ZJN-2 člen 4, 4/6, 71. Uredba o neposrednih plačilih podizvajalcu pri nastopanju ponudnika s podizvajalcem pri javnem naročanju člen 6.
gradbena pogodba – (pod)izvajalska pogodba – neposredna zahteva podjemnikovih sodelavcev od naročnika – asignacija – nakazilo – ugovori nakazanca – razmerje med nakazovalcem in nakazancem – če je nakazanec nakazovalčev dolžnik
Glavni izvajalec je z gradbeno pogodbo pooblastil toženo stranko za izvajanje neposrednih plačil podizvajalcu v skladu s pogoji Uredbe. Takšno pooblastilo, vključeno v pogodbo, ima pravne učinke nakazila v smislu 1035. člena OZ. Vključitev te klavzule v gradbeno pogodbo pomeni, da je tožena stranka kot nakazanec nakazilo sprejela oziroma obljubila. Ob izpolnjenih predpostavkah, ki jih je določala Uredba, je med prejemnikom nakazila (podizvajalcem oziroma dobaviteljem – tožečo stranko) in nakazancem (toženo stranko) nastalo dolžniško razmerje v smislu 1. odstavka 1037. člena OZ, med nakazovalcem (glavnim izvajalcem) in nakazncem (toženo stranko) pa razmerje v smislu 2. odstavka 1045. člena OZ. Ker je bilo nakazilo izdano na podlagi nakazančevega dolga (dolga tožene stranke) nakazovalcu (glavnemu izvajalcu), ga je morala tožena stranka izpolniti prejemniku nakazila (tožeči stranki) neposredno, na podlagi pogodbe in zakona. (Ponovni) akcept nakazila s strani tožene stranke ni bil potreben. Za nastanek neposrednega upravičenja tožeče stranke do tožene stranke torej ni odločilno, ali je tudi tožena stranka izrecno podpisala asignacijsko pogodbo z dne 3. 11. 2009, ki sta jo podpisala tožeča stranka in glavni izvajalec.