Za navedbo, da zapuščina tvori zaščiteno kmetijo (oziroma je njen del), ni mogoče kategorično reči, da je v pritožbi ni možno prvič uveljavljati. Določbe ZDKG so namreč kogentne in ob navedbi, da je zapuščina zaščitena kmetija, je dolžnost sodišča, da preveri, ali to drži, da bi lahko pravilno uporabilo materialno pravo.
V novejši sodni praksi in pravni teoriji ni zadržkov do spremembe tožbe v pravdah, ki se vodijo po razveljavitvi sklepov o izvršbi v delu, s katerim je bila dovoljena izvršba.
nadomestilo za uporabo avtorskih del – tarifa – dolžnost uporabnikov do obveščanja – valorizacija – sporočanje podatkov
Tožnik ni upravičen do plačila revaloriziranega zneska avtorskega nadomestila, določenega v Pravilniku 98.
ZASP ne določa, da bi moral uporabnik po prenehanju javnega priobčevanja neodrskih glasbenih del o tem obvestiti kolektivno organizacijo. Nalaga mu le, da sporoča podatke, ki so potrebni za izračun nadomestila, torej za pobiranje in delitev honorarja.
STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL0075572
SPZ člen 78.
sposobnost biti stranka - smrt stranke - odpravljiva napaka – mejni spor – prekluzivni rok
Pri mejnih sporih gre za specifično situacijo, ko se meja šteje za določeno, če mejaš, ki je bil napoten na vložitev mejnega spora, tega ne vloži v roku 30 dni, ali če sodišče predlog zavrne ali zavrže. V konkretnem primeru je za vložitev novega predloga za ureditev meje proti dedičem že prepozno, zato je stališče sodišča prve stopnje, ki je štelo napako (predlog, vložen proti mrtvi osebi) za neodpravljivo, prestrogo.
STVARNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074197
SPZ člen 77. ZNP člen 134.
ureditev meje – vsebina sklepa o določitvi meje – potek meje – skica z izmeritvenimi podatki
Sodišče prve stopnje je opravilo narok na kraju samem in izvedencu naložilo, da opravi potrebne izmere in napravi skico, ki bo sestavni del sklepa. Pri tem je na zapisniku označilo potek meje s črkami in številkami, izvedenec pa ima na skici drugačne številke. Sodišče prve stopnje tega ni obrazložilo, zato je podana bistvena kršitev določb ZPP.
OZ člen 100, 103, 104, 104/1, 105, 106, 107, 108, 109, 110, 111.
predpogodba - odstop od predpogodbe - sklenitev glavne pogodbe - teorija realizacije - rok za izpolnitev obveznosti - zastaranje terjatve
Rok za izpolnitev obveznosti iz predpogodbe niti ni bil določen, bil je zgolj povezan s postopkom parcelacije (ki je nesporno že bil izveden) in odprave pravnih ovir, zato sta pravdni stranki svojo obveznost odprave pravnih ovir in bremen lahko izpolnili vse do sklenitve glavne menjalne pogodbe (6. člen predpogodbe) oziroma do zadnjega naroka za glavno obravnavo po stanju katerega je sodišče prve stopnje razsodilo.
Do izpolnitve v obravnavanem primeru namreč še sploh ni prišlo, saj predpogodbene obveznosti niso bile izpolnjene, prav tako še ni bila sklenjena menjalna pogodba, zato o napakah izpolnitve ne moremo govoriti.
Toženi stranki je bilo ob podpisu pogodbe znano, da etažna lastnina še ni urejena, vendar se je strinjala s svojo obveznostjo takojšnjega plačila celotne kupnine (razen v primeru neodpravljenih morebitnih napak na stanovanjskem objektu, ki pa jih med postopkom ni zatrjevala). Glede na takšen dogovor ne more uspešno uveljavljati ugovora neizpolnjene obveznosti nasprotne stranke (prvi odstavek 101. člena OZ). Ostaja ji terjatev do prodajalca, da ji izda ustrezno listino za parkirno mesto, ko bodo izpolnjeni dogovorjeni pogoji iz pogodbe.
Sodišče ob procesnem gradivu ni moglo pomisliti, da bi lahko prišla v poštev odškodninska pravna podlaga. Poleg tega slednja ni nekaj neobičajnega, skritega, kompleksnega. Razjasnjevalna dolžnost zato ni nastopila.
Pojem višine stroškov popravila je treba razlagati tako, da vsebuje tudi znesek DDV.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - vmesna sodba - renta - krivdna odgovornost - objektivna odgovornost
Tožnikov sodelavec je odpravljal napako na stroju (odvil je pritrdilni vijak nosilca noža), ne da bi zaustavil stroj, s čimer je povzročil nevarne okoliščine, katerim je bil izpostavljen tožnik, ki se je v tistem trenutku le odzval njegovi prošnji za pomoč in pristopil do stroja. Zato je v celoti podana krivdna odgovornost tožnikovega delodajalca za škodo, ki je tožniku nastala zaradi okvare stroja.
Stroj za odrez folije, ki ima rezila, je star in se veliko kvari, je nevarna stvar, saj zaradi svoje namembnosti, lastnosti, položaja, kraja ter načina uporabe lahko pogosto in v znatnem obsegu povzroči škodo. Zato je podana tudi objektivna odgovornost tožene stranke za vtoževano škodo.
postopek za delitev solastnine – sodni izvedenec – postavitev novega izvedenca – skupni stroški
Potem, ko je sodišče prve stopnje izvedenko razrešilo dela v zadevi, svoje odločbe ni več moglo opreti na njeno pisno mnenje. Posledično je izostala tudi dolžnost opredelitve do razlik med mnenjem razrešene izvedenke in mnenjem novo postavljenega izvedenca. S takšnim postopanjem predlagateljici ni bila kršena pravica do enakosti orožij v postopku. Ta je namreč zagotovljena tudi v primeru, ko sodišče imenuje le enega izvedenca, ki sicer za stranko poda neugodno mnenje, vendar iz okoliščin primera izhaja, da je svojo nalogo opravil nepristransko.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Novi ZDR-1 ne vsebuje več določb o obveznosti delodajalca, da delavca predhodno seznani z nameravano redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga in tudi ne obveznosti, da preveri, ali je delavca možno zaposliti pod spremenjenimi pogoji ali na drugih delih oziroma nalogah oziroma ali ga je mogoče dokvalificirati ali prekvalificirati za drugo delo.
kasko zavarovanje - prometna nesreča - oblika škode - zmanjšanje vrednosti poškodovane stvari - tek zamudnih obresti – navadna škoda
Nepričakovana voda na delu ceste predstavlja oviro na cesti, zapeljanje v tako lužo pa posledično trčenje v oviro oz. prometno nesrečo.
Zmotno je stališče, da je toženka v zamudi (šele) od trenutka, ko se je tožnik seznanil z višino stroška dejanske odprave škode (tj. višino reparirane škode).
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – JAVNA NAROČILA
VSL0065491
OZ člen 631, 1035, 1037, 1045, 1045/2. ZJN-2 člen 4, 4/6, 71. Uredba o neposrednih plačilih podizvajalcu pri nastopanju ponudnika s podizvajalcem pri javnem naročanju člen 6.
gradbena pogodba – (pod)izvajalska pogodba – neposredna zahteva podjemnikovih sodelavcev od naročnika – asignacija – nakazilo – ugovori nakazanca – razmerje med nakazovalcem in nakazancem – če je nakazanec nakazovalčev dolžnik
Glavni izvajalec je z gradbeno pogodbo pooblastil toženo stranko za izvajanje neposrednih plačil podizvajalcu v skladu s pogoji Uredbe. Takšno pooblastilo, vključeno v pogodbo, ima pravne učinke nakazila v smislu 1035. člena OZ. Vključitev te klavzule v gradbeno pogodbo pomeni, da je tožena stranka kot nakazanec nakazilo sprejela oziroma obljubila. Ob izpolnjenih predpostavkah, ki jih je določala Uredba, je med prejemnikom nakazila (podizvajalcem oziroma dobaviteljem – tožečo stranko) in nakazancem (toženo stranko) nastalo dolžniško razmerje v smislu 1. odstavka 1037. člena OZ, med nakazovalcem (glavnim izvajalcem) in nakazncem (toženo stranko) pa razmerje v smislu 2. odstavka 1045. člena OZ. Ker je bilo nakazilo izdano na podlagi nakazančevega dolga (dolga tožene stranke) nakazovalcu (glavnemu izvajalcu), ga je morala tožena stranka izpolniti prejemniku nakazila (tožeči stranki) neposredno, na podlagi pogodbe in zakona. (Ponovni) akcept nakazila s strani tožene stranke ni bil potreben. Za nastanek neposrednega upravičenja tožeče stranke do tožene stranke torej ni odločilno, ali je tudi tožena stranka izrecno podpisala asignacijsko pogodbo z dne 3. 11. 2009, ki sta jo podpisala tožeča stranka in glavni izvajalec.
Od tega, ali je zatrjevana podlaga tožbenemu zahtevku ustna pogodba med strankama ali neupravičena korist na strani tožene stranke, je odvisno, ali je tožeča stranka upravičena zahtevati zgolj amortizirano vrednost centralne napeljave (v primeru neupravičene obogatitve) ali pa ta vrednost predstavlja stroške vgradnje napeljave ali vrednost ob tožnikovi izselitvi (odvisno od dogovora med strankama).
Čeprav kolesa nista bila odtujena iz stanovanjskih prostorov, je zanje zavarovalno kritje kljub temu podano, saj kolesarnica šteje kot pomožni prostor.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065480
OZ člen 179. ZPP člen 154, 154/2.
povrnitev nepremoženjske škode – denarna odškodnina – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – obseg in trajanje telesnih bolečin – primarni strah – sekundarni strah – pravdni stroški – načelo uspeha v pravdi – presoja izvedenskega mnenja
Stroški za izvedenca so del pravdnih stroškov in jih je stranka, ki v pravdi ne uspe, dolžna povrniti nasprotni stranki v skladu z načelom uspeha v postopku.
Prvo sodišče ne bi smelo določiti deležev le na delu skupnega premoženja pravdnih strank, zmotna pa je odločitev tudi iz razloga, ker med pravdnima strankama poteka nepravdni postopek za delitev (celotnega) skupnega premoženja, nepravdno sodišče pa pravdni stranki ni napotilo na pravdo, da se ugotovijo njuni deleži na (celotnem) skupnem premoženju.
plačilo za dejansko opravljeno delo - medicinska sestra
Tožnik, ki je imel s toženo stranko sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas za opravljanje dela na delovnem mestu zdravstveni tehnik v intenzivni terapiji, je upravičen do razlike v plači po dejansko opravljenem delu, ker je opravljal vsa dela in naloge zahtevnejšega delovnega mesta (diplomirane medicinske sestre). Tožena stranka ni imela pravne podlage za drugačno obravnavanje srednjih medicinskih sester, ki imajo 5 let delovnih izkušenj. Le tem srednjim medicinskim sestram se je za eno leto za nazaj priznala dejansko opravljanje dela (za 20 % delovnega časa za delovno mesto srednje medicinske sestre in 80 % delovnega časa za delovno mesto diplomirane medicinske sestre), medtem ko tožniku dejanskega opravljanja dela za nazaj neutemeljeno ni priznala in plačala zgolj zato, ker ni izpolnjeval pogoja 5 let delovnih izkušenj.
V kolikor je toženka svoje delo organizirala tako, da je moral tožnik zaradi potreb delovnega procesa opravljati vsa dela, ki spadajo v opis delovnega mesta diplomirane medicinske sestre, odsotnost izrecne odredbe nadrejenih za opravo teh del ni odločilnega pomena za ugotovitev, da v takšnem primeru tožniku pripada plačilo za dejansko opravljeno delo.
varstvo služnosti – prenehanje služnosti zaradi neizvrševanja – odtujitev stvari med pravdo – aktivna legitimacija – pomanjkljiva dokazna ocena
Tožnik zaradi odtujitve zemljišča, do katere je prišlo med pravdo, ni izgubil aktivne procesne legitimacije in tožbenega zahtevka na prenehanje služnosti iz tega razloga ni mogoče zavrniti.
odškodninska odgovornost delodajalca - odmera višine odškodnine - nepremoženjska škoda
Ob ugotovljenem obsegu in intenzivnosti telesnih bolečin (huda telesna bolečina v trenutku poškodbe in dokler prst ni bil rešen, stalna srednje huda telesna bolečina v trajanju 2 do 3 dni, občasne srednje hude telesne bolečine 14 dni po poškodbi, srednje hude telesne bolečine v trajanju enega dneva po odstranitvi vraščenega nohta in odstranitvi dela matriksa nohta, stalne lahke telesne bolečine 7 do 10 dni, občasne lahke telesne bolečine približno 4 mesece in ob prevezih ter lahke telesne bolečine ob spremembah vremena) odškodnina v višini 4 povprečnih neto plač ustreza standardu pravične denarne odškodnine.