ZPIZ-1 člen 177. Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 20, 21, 22, 37.
starostna pokojnina - sorazmerni del pokojnine - pravica do sorazmernega dela pokojnine po mednarodnem sporazumu - mednarodni sporazum o socialni varnosti
Tožena stranka je po posredovanju zahtevka s strani nosilca pokojninskega in invalidskega zavarovanja v BIH z odločbo ugotovila, da je tožnik še nadalje invalid III. kategorije invalidnosti zaradi bolezni in odločila, da tožnik nima pravice do invalidske pokojnine. Ta odločba je postala dokončna in pravnomočna. Glede na to, da je bila tožniku pravica do sorazmernega dela invalidske pokojnine v Republiki Sloveniji zavrnjena, ostane skladno z določbo drugega odstavka 37. člena Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino dajatev (invalidska pokojnina) obveznost pogodbenice, ki jo je priznala. Torej nosilca pokojninskega in invalidskega zavarovanja v BIH, ki tožniku plačuje invalidsko pokojnino, priznano na podlagi seštevanja zavarovalnih dob pri obeh nosilcih zavarovanja. To pa hkrati pomeni, da tožnik po uveljavitvi Sporazuma z BiH na podlagi zavarovalne dobe, ki je bila že upoštevana pri priznanju njegove invalidske pokojnine, pri toženi stranki ne more uveljaviti pravice do starostne pokojnine oziroma drugih pokojninskih dajatev.
Sporazum z BiH posebej ureja priznavanje pokojnin na podlagi zavarovalne dobe, dopolnjene po zakonodaji obeh podpisnic (20. člen) in določa poseben postopek in pravila za ponovno odmero pokojnin po uradni dolžnosti (37. člen), zato je v obravnavani zadevi izključena veljavnost drugega odstavka 177. člena ZPIZ-1 o prosti izbiri uživanja pokojnine v posamezni državi podpisnici.
sodba na podlagi stanja spisa - bistvena kršitev postopka - zavrnitev tožbenega zahtevka - predpostavke odškodninske odgovornosti - protipravno ravnanje
Sodišče prve stopnje je z razglasitvijo predmeta obravnavanja, ugotovitvijo, ali so prišli vsi vabljeni, in prepričanjem, da je bila tožeča stranka povabljena in ni opravičila izostanka, zadostilo zahtevam, da mora predsednik senata začeti glavno obravnavo in razglasiti predmet obravnavanja ter nato ugotoviti, ali so prišli vsi povabljeni; če niso, pa se prepričati, ali so bili v redu povabljeni in ali so opravičili svoj izostanek.
ZPP ne določa, da mora sodišče pravdni stranki posebej povabiti v razpravno dvorano, zato to, da sodišče tožnice ni posebej vabilo v razpravno dvorano, ne predstavlja niti absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka niti ni sodišče kršilo ustavne pravice enakosti pred zakonom in sodiščem.
bolniški stalež - začasna nezmožnost za delo - mnenje osebnega zdravnika - izbrani zdravnik
Osebni zdravnik v okviru svoje pristojnosti iz 80. člena ZZVZZ samostojno odloča tako o prvem dnevu začasne zadržanosti od dela, ki nastopi z dnem, ko osebni zdravnik ugotovi, da zavarovanec ni sposoben opravljati svojega dela, kakor tudi o trajanju začasne zadržanosti od dela do 30 dni od prvega dneva začasne zadržanosti za delo. V obravnavanem primeru je izbrana zdravnica pravilno vodila postopek ter stranskemu intervenientu odobrila 4 dni bolniškega staleža potem, ko je ugotovila, da ta ni sposoben opravljati svojega dela zaradi doživetega stresa na delovnem mestu. Zato zahtevek tožeče stranke (delodajalca stranskega intervenienta), da je tožena stranka (ZZZS) dolžna ponovno odločiti o zahtevi tožeče stranke o kontroli začasne zadržanosti od dela osebne zdravnice, ni utemeljen.
Tožnik je zatrjeval, da zavarovanec odgovarja za njegovo škodo po pravilih o krivdni odgovornosti zato, ker ni poskrbel, da bi bile ploščice na poti v garderobo suhe in posledično ni poskrbel za varno hojo po hodniku. Ob upoštevanju še navedbe, da se je tožnik poškodoval pri padcu na teh mokrih in spolzkih ploščicah, ni dvoma, da je zatrjeval mokre in spolzke ploščice kot vzrok svojega padca in zavarovančevo opustitev ravnanja, s katerim bi ta preprečil, da bi bile ploščice mokre in spolzke ter bi zagotovil varno hojo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK0005779
ZKP člen 148, 148/1, 148/2, 150, 150/1-1, 220, 220/4, 355, 355/2, 371, 371/1-8, 371/1-11, 371/2. KZ člen 261, 261/1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - izrek je nerazumljiv - izrek nasprotuje razlogom sodbe - sodba je sama s seboj v nasprotju - nedovoljen dokaz - zbiranje obvestil - prikriti preiskovalni ukrep - razlogi za sum - zaseg predmetov - snemanje pogovorov - poseg v zasebnost - test sorazmernosti - pravice obrambe - zavrnitev dokaznih predlogov - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - dokazna ocena - kršitev kazenskega zakona - jemanje podkupnine - posredovanje pri podkupovanju - uradna oseba - kazenska sankcija
Glede na določbo prvega odstavka 261. člena KZ-1 je posredovanje pri kaznivem dejanju jemanja podkupnine povsem samostojen izvršitveni način kaznivega dejanja jemanja podkupnine, ki ga načeloma lahko stori vsakdo, to je, ne glede na status uradne osebe ali javnega uslužbenca. Glede na to, da se obtožencema očita vsakemu svoja izvršitvena oblika tega kaznivega dejanja, obe pa sta opisani v prvem odstavku 261. člena KZ-1, je sodišče prve stopnje obtožencema očitano kaznivo dejanje pravilno pravno opredelilo kot kaznivo dejanje jemanja podkupnine po prvem odstavku 261. člena KZ-1, zmotno pa se je ob tem sklicevalo na določbo drugega odstavka 20. člena KZ-1, saj se obtožencu ne očita sostorilstva.
Pravno zmotno je stališče obtoženke, da v obravnavani zadevi ni imela statusa uradne osebe. V stečajnem postopku nad pravno osebo stečajni upravitelj opravlja svojo funkcijo zaradi interesov upnikov, da dosežejo čimvečje poplačilo svojih terjatev. Zato v stečajnem postopku nad pravno osebo stečajni upravitelj nima položaja zastopnika dolžnika, temveč položaj posebnega procesnega organa sodišča. Pravilno je zato stališče sodišča prve stopnje zapisano v 1. točki obrazložitve, da je imela obtožena pri dejanju, kot je opisano v izreku izpodbijane sodbe, status uradne osebe (glede naloge izdelave in objave otvoritvene stečajne bilance družbe v stečaju).
ZUPJS 15, 15/1, 15/2. ZDoh-2 člen 111, 111/1. Pravilnik o načinu upoštevanja dohodkov pri ugotavljanju upravičenosti do otroškega dodatka, državne štipendije, znižanega plačila vrtca, subvencije malice za učence in dijake, subvencije kosila za učence, oprostitve plačila socialnovarstvenih storitev in prispevka k plačilu družinskega pomočnika člen 4, 15.
otroški dodatek - znižano plačilo vrtca - način upoštevanja dohodka
Ker tožničin partner v preteklem letu ni imel obdavčljivih dohodkov po zakonu, ki ureja dohodnino, to pa izhaja iz uradne evidence DURS (potrdila), odločitev tožene stranke, ki je pri ugotavljanju upravičenosti do otroškega dodatka in znižanega plačila vrtca upoštevala dohodke iz predpreteklega leta, ni pravilna.
odškodninska odgovornost delodajalca - stroški zdravljenja - varstvo pri delu - čiščenje snega - padec na ledu
Odgovornosti delodajalca za povrnitev škode po 87. členu ZZVZZ ni mogoče razlagati tako široko, da bi moral delodajalec preprečiti vsako poškodbo svojih delavcev in da že dejstvo, da je do poškodbe prišlo, kaže na kršitev predpisov.
V tožničinem primeru ni podano nobeno od stanj Samoupravnega sporazuma o seznamu telesnih okvar. Zato tožbeni zahtevek, da je pri tožnici ugotovljena telesna okvara v višini 50 % zaradi bolezni in da se ji prizna pravica do invalidnine za telesno okvaro, ni utemeljen.
Z odločbo je bila tožnici enkratna izredna denarna socialna pomoč dodeljena le za plačilo električne energije in nakup potrebščin za otroka. Ker je navedeni posamični upravni akt postal pravnomočen, bi smela tožnica odobren znesek izključno uporabiti le za namen, kot je bil določen v tem upravnem aktu. S tem bi se izognila izključitvenemu razlogu iz 3. odst. 31.c člena ZVS pri ponovnem uveljavljanju istovrstne denarne dajatve. Ker so bila dodeljena sredstva po navedeni odločbi uporabljena tudi za nakup živil in plačilo vrtca, za kar niso bila dodeljena, je bila nova zahteva za dodelitev izredne denarne socialne pomoči z izpodbijanima upravnima aktoma, ki sta predmet presoje v tem sodno socialnem sporu, pravilno in zakonito zavrnjena.
ZZZPB člen 19, 19/1, 19/1-8. ZDR člen 116. ZPIZ-1 člen 103.
denarno nadomestilo za brezposelnost - delovni invalid - invalid III. kategorije invalidnosti
Glede na to, da so delovni invalidi po 116. členu ZDR varovana kategorija, saj jim je mogoče zakonito odpovedati pogodbo o zaposlitvi le po postopku in na način, določene v ZPIZ-1, tožniku delovno razmerje ni zakonito prenehalo. Zoper nezakonito odpoved pogodbe o zaposlitvi pa ni uveljavljal sodnega varstva pravic. Tako je podan dejanski stan iz 8. tč. 19. člena ZZZPB, ki izrecno določa, da pravice do denarnega nadomestila ne morejo med drugim uveljaviti zavarovanci, če jim je bila pogodba o zaposlitvi odpovedana v nasprotju s 116. členom ZDR, torej brez mnenja posebne komisije iz 103. člena ZPIZ-1, o obstoju podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi, pa zoper takšno odpoved ni bilo uveljavljanega sodnega varstva v delovnem sporu. Zato tožnikov tožbeni zahtevek na priznanje pravice do denarnega nadomestila med brezposelnostjo za sporno obdobje ni utemeljen.
S sklenitvijo Prodajne pogodbe je pravni učinek are, kot instrumenta zavarovanja za izpolnitev obveznosti iz Predpogodbe, prenehal. Od sklenitve Prodajne pogodbe dalje je torej znesek, ki je bil plačan v času sklepanja Predpogodbe, predstavljal delno izpolnitev obveznosti, to je plačilo prvega obroka kupnine.
Sodišče prve stopnje je pravilno presojalo odškodninsko odgovornost zavarovanca tožene stranke po strožjih kriterijih (OZ člen 6/II) in po 147. členu OZ, ki ureja odgovornost delodajalca. Delodajalec odgovarja za škodo, ki jo v zvezi z delom povzroči drugemu njegov delavec.
Primerna odškodnina zaradi poškodbe femoralnega živca ob upoštevanju vseh kriterijev in starosti toženca (84 let) znaša 28.000,00 EUR.
OZ člen 346, 347, 347/1. ZZVZZ člen 137. Pravilnik o obračunu bruto nadomestil plač med začasno zadržanostjo od dela v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja in o načinu vlaganja zahtevkov delodajalcev za povračilo izplačanih nadomestil člen 21.
vračilo plačanih prispevkov - zahtevek za izplačilo nadomestil plače v primeru začasne zadržanosti z dela - zastaranje terjatve - zastaralni rok - občasne terjatve - splošen zastaralni rok
Pri plačilu nadomestil plače za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni, ki traja več kot 30 dni, v breme zdravstvenega zavarovanja, ne gre za črpanje dalj časa trajajoče pravice in tudi ne za dalj časa trajajoče razmerje, ki bi utemeljevalo izjemno varstvo dolžnika po prvem odstavku 347. člena OZ, ki izključuje splošna pravila o zastaranju terjatev.
ZPIZ-1 člen 48, 48/4, 163, 163/2, 200, 409, 409/2.
invalidska pokojnina - invalidnost I. kategorije - bolezen
Ker tožnikova invalidska pokojnina ne dosega zneska invalidske pokojnine za enako pokojninsko dobo, odmerjene od najnižje pokojninske osnove, se tožniku odmeri invalidska pokojnina v višini določenega odmernega odstotka od najnižje pokojninske osnove v skladu s četrtim odstavkom 48. člena ZPIZ-1.
ZZVZZ člen 23, 25, 25/2, 26. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 103, 103/1, 130.
zdravljenje v tujini - povračilo stroškov zdravljenja v tujini - stroški zdravljenja v tujini - pravice iz obveznega zavarovanja - izčrpanje možnosti zdravljenja v domovini
Ob dejstvu, da so bile v Sloveniji izčrpane vse možnosti zdravljenja, ter glede na to, da enako učinkovite metode zdravljenja tožničine možganske poškodbe ni bilo mogoče zagotoviti v Sloveniji (ker se ta metoda zdravljenja pri pacientih v vegetativnem stanju v Sloveniji še ne izvaja), bi morala biti napotnica za zdravljenje v tujini izdana v primeru, če se je lahko utemeljeno pričakovalo izboljšanje, ozdravitev ali preprečitev slabšanja tožničinega zdravstvenega stanja. V konkretnem primeru pa ta drugi pogoj ni bil izpolnjen, zaradi česar tožbeni zahtevek, da je tožnica upravičena do povrnitve stroškov zdravljenja v tujini, ni utemeljen.
stvarna pristojnost - ugotovitev vrednosti spornega predmeta - odškodninski zahtevek - nepremoženjska škoda - premoženjska škoda - kumulacija tožbenih zahtevkov - različna dejanska in pravna podlaga zahtevkov
Ob neizpodbijanih dejanskih ugotovitvah, da tožnik v tem pravdnem postopku zahteva plačilo odškodnine za nepremoženjsko in premoženjsko škodo, in pravilnem stališču sodišča prve stopnje, da imata zahtevka različno dejansko in pravno podlago, se pristojnost v skladu z drugim odstavkom 41. člena ZPP določi po vrednosti vsakega posameznega zahtevka.
deložacija - izpraznitev in izročitev nepremičnine - izvršilni naslov - najemnik - procesna legitimacija za pritožbo
Zgolj lastnik se je dolžan izseliti iz nepremičnin, in jih proste oseb (npr. delavcev) in stvari (nanaša se na dolžnikove stvari) izročiti kupcu v posest.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0074231
OZ člen 111, 171, 190, 198, 240, 568.
poslovna odškodninska obveznost – razbremenitev odgovornosti – razveza pogodbe o preužitku – tveganje za izpolnitev pogodbe – vzročna zveza – kondikcija
Po razvezi pogodbe o preužitku je tožnica uveljavljala škodo zaradi plačila stroškov sestave pogodbe. Na podlagi ugotovitve – da sta stranki k sklenitvi pogodbe o preužitku pristopili prenagljeno in premalo premišljeno ter nista realno ocenili toženčevega zdravstvenega stanja in dejanske vsakodnevne pomoči, ki jo je toženec potreboval in tudi ne obsega dela, stroškov in pomoči – je toženec delno razbremenjen odgovornosti za škodo, nastalo zaradi plačila stroškov sestave pogodbe.
ZD člen 163. ZPP člen 123, 124, 124/2, 224, 224/2, 224/4.
zapisnik – javna listina
Zgolj pritožbena trditev, da se je pritožničina izjava o odstopu dednega deleža sestri nanašala izključno na denarna sredstva, ne pa na nepremičnine, ne zadostuje za dokaz neresničnosti vsebine zapisnika.