invalidnost - vzrok invalidnosti - invalidnost I. kategorije - bolezen - poškodba pri delu
Pri tožniku je nastopila popolna izguba delovne zmožnosti zaradi psihiatrične simptomatike in nanjo ne vplivajo posledice poškodbe pri delu. Zato tožnikov tožbeni zahtevek, da je vzrok I. kategorije invalidnosti poškodba pri delu in ima tožnik pravico do invalidske pokojnine, ni utemeljen.
Sodišče prve stopnje je v pravdnem postopku pritožnika, ki je odvetnik toženih strank, kaznovalo z denarno kaznijo 300,00 EUR, saj je pravilno zaključilo, da je v vlogi žalil nasprotno stranko. S tem je prekoračil meje dostojne komunikacije, zato predstavlja njegov očitek, da je vloga nasprotne stranke pravni zmazek, žalitev tudi v kontekstu ostalih navedb v tej vlogi.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK0005779
ZKP člen 148, 148/1, 148/2, 150, 150/1-1, 220, 220/4, 355, 355/2, 371, 371/1-8, 371/1-11, 371/2. KZ člen 261, 261/1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - izrek je nerazumljiv - izrek nasprotuje razlogom sodbe - sodba je sama s seboj v nasprotju - nedovoljen dokaz - zbiranje obvestil - prikriti preiskovalni ukrep - razlogi za sum - zaseg predmetov - snemanje pogovorov - poseg v zasebnost - test sorazmernosti - pravice obrambe - zavrnitev dokaznih predlogov - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - dokazna ocena - kršitev kazenskega zakona - jemanje podkupnine - posredovanje pri podkupovanju - uradna oseba - kazenska sankcija
Glede na določbo prvega odstavka 261. člena KZ-1 je posredovanje pri kaznivem dejanju jemanja podkupnine povsem samostojen izvršitveni način kaznivega dejanja jemanja podkupnine, ki ga načeloma lahko stori vsakdo, to je, ne glede na status uradne osebe ali javnega uslužbenca. Glede na to, da se obtožencema očita vsakemu svoja izvršitvena oblika tega kaznivega dejanja, obe pa sta opisani v prvem odstavku 261. člena KZ-1, je sodišče prve stopnje obtožencema očitano kaznivo dejanje pravilno pravno opredelilo kot kaznivo dejanje jemanja podkupnine po prvem odstavku 261. člena KZ-1, zmotno pa se je ob tem sklicevalo na določbo drugega odstavka 20. člena KZ-1, saj se obtožencu ne očita sostorilstva.
Pravno zmotno je stališče obtoženke, da v obravnavani zadevi ni imela statusa uradne osebe. V stečajnem postopku nad pravno osebo stečajni upravitelj opravlja svojo funkcijo zaradi interesov upnikov, da dosežejo čimvečje poplačilo svojih terjatev. Zato v stečajnem postopku nad pravno osebo stečajni upravitelj nima položaja zastopnika dolžnika, temveč položaj posebnega procesnega organa sodišča. Pravilno je zato stališče sodišča prve stopnje zapisano v 1. točki obrazložitve, da je imela obtožena pri dejanju, kot je opisano v izreku izpodbijane sodbe, status uradne osebe (glede naloge izdelave in objave otvoritvene stečajne bilance družbe v stečaju).
bolniški stalež - začasna nezmožnost za delo - mnenje osebnega zdravnika - izbrani zdravnik
Osebni zdravnik v okviru svoje pristojnosti iz 80. člena ZZVZZ samostojno odloča tako o prvem dnevu začasne zadržanosti od dela, ki nastopi z dnem, ko osebni zdravnik ugotovi, da zavarovanec ni sposoben opravljati svojega dela, kakor tudi o trajanju začasne zadržanosti od dela do 30 dni od prvega dneva začasne zadržanosti za delo. V obravnavanem primeru je izbrana zdravnica pravilno vodila postopek ter stranskemu intervenientu odobrila 4 dni bolniškega staleža potem, ko je ugotovila, da ta ni sposoben opravljati svojega dela zaradi doživetega stresa na delovnem mestu. Zato zahtevek tožeče stranke (delodajalca stranskega intervenienta), da je tožena stranka (ZZZS) dolžna ponovno odločiti o zahtevi tožeče stranke o kontroli začasne zadržanosti od dela osebne zdravnice, ni utemeljen.
povrnitev škode - neutemeljena začasna odredba - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnin - sklenitev najemne pogodbe - vzročna zveza
V postopku je bila najprej izdana začasna odredba in sicer prepoved, da dolžnik ne sme odtujiti ali obremeniti svojih nepremičnin z zaznambo te prepovedi v zemljiški knjigi. Učinke take zaznambe ureja 99. člen Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1), med njimi pa ni prepovedi sklepanja najemnih pogodb. To je logično, saj je treba upoštevati namen izdaje začasnih odredb, to je, da se z njimi omogoči morebitna kasnejša izvršba. Na možnost izvršbe na nepremičnino pa dejstvo, da je nepremičnina oddana v najem, ne vpliva. Ker začasna odredba ni preprečevala sklepanja najemnih pogodb, zatrjevana škoda, ki naj bi tožeči stranki nastala, ker nepremičnin ni oddajala v najem, ni v vzročni zvezi z izdano začasno odredbo.
Ob tem, ko se je tožena stranka odločila za naročilo črpalke na podlagi predstavljenih lastnosti v katalogu proizvajalca, je te lastnosti potrebno upoštevati kot molče dogovorjene lastnosti, ki jih mora imeti predmet nakupa. Odstopanje od teh lastnosti zato pomeni stvarno napako.
sodba na podlagi stanja spisa - bistvena kršitev postopka - zavrnitev tožbenega zahtevka - predpostavke odškodninske odgovornosti - protipravno ravnanje
Sodišče prve stopnje je z razglasitvijo predmeta obravnavanja, ugotovitvijo, ali so prišli vsi vabljeni, in prepričanjem, da je bila tožeča stranka povabljena in ni opravičila izostanka, zadostilo zahtevam, da mora predsednik senata začeti glavno obravnavo in razglasiti predmet obravnavanja ter nato ugotoviti, ali so prišli vsi povabljeni; če niso, pa se prepričati, ali so bili v redu povabljeni in ali so opravičili svoj izostanek.
ZPP ne določa, da mora sodišče pravdni stranki posebej povabiti v razpravno dvorano, zato to, da sodišče tožnice ni posebej vabilo v razpravno dvorano, ne predstavlja niti absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka niti ni sodišče kršilo ustavne pravice enakosti pred zakonom in sodiščem.
V tožničinem primeru ni podano nobeno od stanj Samoupravnega sporazuma o seznamu telesnih okvar. Zato tožbeni zahtevek, da je pri tožnici ugotovljena telesna okvara v višini 50 % zaradi bolezni in da se ji prizna pravica do invalidnine za telesno okvaro, ni utemeljen.
ZZZPB člen 19, 19/1, 19/1-8. ZDR člen 116. ZPIZ-1 člen 103.
denarno nadomestilo za brezposelnost - delovni invalid - invalid III. kategorije invalidnosti
Glede na to, da so delovni invalidi po 116. členu ZDR varovana kategorija, saj jim je mogoče zakonito odpovedati pogodbo o zaposlitvi le po postopku in na način, določene v ZPIZ-1, tožniku delovno razmerje ni zakonito prenehalo. Zoper nezakonito odpoved pogodbe o zaposlitvi pa ni uveljavljal sodnega varstva pravic. Tako je podan dejanski stan iz 8. tč. 19. člena ZZZPB, ki izrecno določa, da pravice do denarnega nadomestila ne morejo med drugim uveljaviti zavarovanci, če jim je bila pogodba o zaposlitvi odpovedana v nasprotju s 116. členom ZDR, torej brez mnenja posebne komisije iz 103. člena ZPIZ-1, o obstoju podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi, pa zoper takšno odpoved ni bilo uveljavljanega sodnega varstva v delovnem sporu. Zato tožnikov tožbeni zahtevek na priznanje pravice do denarnega nadomestila med brezposelnostjo za sporno obdobje ni utemeljen.
Toženka je za namene ugotavljanja upravičenosti do otroškega dodatka Centru za socialno delo posredovala napačne podatke o svojem dohodku, zaradi česar je v spornem obdobju neupravičeno prejela določen denarni znesek. Zato tožeča stranka v tem sporu od toženke utemeljeno terja vrnitev preveč izplačanih sredstev.
Domneva iz 2. točke tretjega odstavka 272. člena ZFPPIPP je po svoji naravi izpodbojna. Izpodbiti jo je mogoče z izpodbijanjem domnevne baze, t.j. s trditvijo, da izpodbijano dejanje ni bilo opravljeno v kritičnem obdobju, pa tudi z navajanjem in dokazovanjem, da upnik v trenutku, ko je bilo izpodbijano dejanje storjeno, ni vedel oziroma moral vedeti za insolvetnost stečajnega dolžnika. Trditveno in dokazno breme v zvezi z izpodbijanjem domneve nosi upnik, v korist katerega je bilo izpodbijano dejanje storjeno.
Obseg poslovanja med strankama sam po sebi ne utrjuje prepričanja, da tožena stranka ni mogla vedeti za insolventnost tožeče stranke. Prav tako za izpodbitje domneve ne zadostuje dejstvo predhodnega pobota terjatev med pravdnima strankama.
Primarno pravilo vračanja neupravičeno pridobljenega je vrnitev prejetega. Šele kadar to ni mogoče (ker gre na primer za individualno določeno stvar, ki je uničena), je neupravičeno obogateni dolžan nadomestiti vrednost tistega, kar je prejel.
Določila pogodbe se uporabljajo tako, kot se glasijo (prvi odstavek 82. člena Obligacijskega zakonika – OZ). Zato je utemeljena pritožbena kritika tožeče stranke, da je potrebno razumeti 3. člen sporazuma o razvezi konzorcialne pogodbe predvsem na podlagi tega, kar je v pisnem dokumentu zapisano, upoštevaje ob tem, da so omenjeni sporazum podpisale tri gospodarske družbe, od katerih se vsekakor pričakuje, da v pravnem prometu ravnajo s potrebno skrbnostjo. Omenjena pogodbeno zapisana določba pa že na prvi pogled ni sporna, zato je tudi po oceni pritožbenega sodišča v konkretnem primeru gramatikalna razlaga te določbe edina pravilna razlaga.
tožba zaradi nedopustnosti izvršbe - originarna pridobitev lastninske pravice
Tožnici bi z zahtevkom uspeli, če bi dokazali, da imata na 3/8 nepremičnine, ki je po zemljiškoknjižnem stanju last J. S. pravico (lastninsko), ki preprečuje izvršbo.
Sodišče prve stopnje je pravilno presojalo odškodninsko odgovornost zavarovanca tožene stranke po strožjih kriterijih (OZ člen 6/II) in po 147. členu OZ, ki ureja odgovornost delodajalca. Delodajalec odgovarja za škodo, ki jo v zvezi z delom povzroči drugemu njegov delavec.
Primerna odškodnina zaradi poškodbe femoralnega živca ob upoštevanju vseh kriterijev in starosti toženca (84 let) znaša 28.000,00 EUR.
spor majhne vrednosti – omejeni pritožbeni razlogi – boni – izkazni papirji
Sodba, s katero je bil na prvi stopnji končan postopek v sporu majhne vrednosti, se sme izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (458. člen v zvezi s 480. členom ZPP). Navedeno pomeni, da pritožbena očitka v zvezi z opustitvijo razglasitve sodbe v postopku na prvi stopnji in opustitvijo navedbe predpisov v obrazložitvi sodbe, nista pravno upoštevna pritožbena razloga.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ARBITRAŽNO PRAVO - LOKALNA SAMOUPRAVA - ŠOLSTVO
VSL0076879
ZPP člen 18. ZLS člen 25. ZOFVI člen 81.
sodna pristojnost - pristojnost arbitraže - izvirna naloga lokalne skupnosti - financiranje prevozov učencev osnovnih šol
V zvezi s financiranjem prevozov učencev osnovnih šol gre upoštevaje 81. člen ZOFVI-A za izvirne naloge lokalnih skupnosti, katerih financiranje je do izteka prehodnega obdobja, določenega z novelo ZOFVI-A, prevzela država. V tem primeru ni podana sodna pristojnost, in sicer na podlagi uporabe analogije s financiranjem nalog, ki jih država prenese na občine, zato je treba v zvezi z navedenimi zahtevki uporabiti določilo 25. člena ZLS, ki v primeru spora glede višine sredstev predvideva rešitev spora pred arbitražo. Zato v obravnavanem primeru ne gre za civilnopravno razmerje v smislu prvega člena ZPP, za katerega bi veljala sodna pristojnost rednega sodišča.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 45, 45/3, 49, 51.
izvedenina - izvedensko mnenje - nagrada
V predloženem stroškovniku niso navedeni razlogi, zakaj naj bi bilo izvedensko mnenje zelo zahtevno, torej da bi šlo za zelo zahtevno izvedensko mnenje glede strokovnih vprašanj ali za zelo obsežno mnenje in da bi odstopalo od povprečja tovrstnih mnenj, tako po zahtevnosti glede strokovnih vprašanj ali po obsežnosti oziroma iz katerihkoli drugih razlogov. Za zelo zahtevno mnenje gre, če očitno odstopa od tovrstnih mnenj po zahtevnosti in obsežnosti. Tem kriterijem pa podano mnenje ne ustreza, oziroma gre največ za zahtevno mnenje, za katerega je določena nagrada v 51. členu Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih.
plačilo za dejansko opravljeno delo - medicinska sestra
Tožnik, ki je imel s toženo stranko sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas za opravljanje dela na delovnem mestu zdravstveni tehnik v intenzivni terapiji, je upravičen do razlike v plači po dejansko opravljenem delu, ker je opravljal vsa dela in naloge zahtevnejšega delovnega mesta (diplomirane medicinske sestre). Tožena stranka ni imela pravne podlage za drugačno obravnavanje srednjih medicinskih sester, ki imajo 5 let delovnih izkušenj. Le tem srednjim medicinskim sestram se je za eno leto za nazaj priznala dejansko opravljanje dela (za 20 % delovnega časa za delovno mesto srednje medicinske sestre in 80 % delovnega časa za delovno mesto diplomirane medicinske sestre), medtem ko tožniku dejanskega opravljanja dela za nazaj neutemeljeno ni priznala in plačala zgolj zato, ker ni izpolnjeval pogoja 5 let delovnih izkušenj.
V kolikor je toženka svoje delo organizirala tako, da je moral tožnik zaradi potreb delovnega procesa opravljati vsa dela, ki spadajo v opis delovnega mesta diplomirane medicinske sestre, odsotnost izrecne odredbe nadrejenih za opravo teh del ni odločilnega pomena za ugotovitev, da v takšnem primeru tožniku pripada plačilo za dejansko opravljeno delo.
Načelo specialnosti v stvarnem pravu ne velja za posestne položaje.
Tožnika smeta uveljavljati posestno varstvo tudi (samo) na vodovodni napeljavi in vodovodnem priključku. Nobenega dvoma ni, da je napeljava s toženčevim dodatnim priklopom nanjo bolj obremenjena in se je spremenil dotedanji način izvrševanja posesti, saj napeljava s priključkom vred zdaj ne služi več samo tožnikoma, ampak tudi tožencu, zato je šlo za motilno dejanje.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Novi ZDR-1 ne vsebuje več določb o obveznosti delodajalca, da delavca predhodno seznani z nameravano redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga in tudi ne obveznosti, da preveri, ali je delavca možno zaposliti pod spremenjenimi pogoji ali na drugih delih oziroma nalogah oziroma ali ga je mogoče dokvalificirati ali prekvalificirati za drugo delo.