S sklenitvijo Prodajne pogodbe je pravni učinek are, kot instrumenta zavarovanja za izpolnitev obveznosti iz Predpogodbe, prenehal. Od sklenitve Prodajne pogodbe dalje je torej znesek, ki je bil plačan v času sklepanja Predpogodbe, predstavljal delno izpolnitev obveznosti, to je plačilo prvega obroka kupnine.
invalidnost - invalidnost III. kategorije - nadomestilo za invalidnost
Pri tožniku je podana invalidnost III. kategorije z omejitvami. Pri njem ni prišlo do popolne izgube zmožnosti za organizirano pridobitno delo, zato tožnikov tožbeni zahtevek, da se ga razvrsti v I. kategorijo invalidnosti s priznanjem pravice do invalidske pokojnine, ni utemeljen.
ZPIZ-1 člen 48, 48/4, 163, 163/2, 200, 409, 409/2.
invalidska pokojnina - invalidnost I. kategorije - bolezen
Ker tožnikova invalidska pokojnina ne dosega zneska invalidske pokojnine za enako pokojninsko dobo, odmerjene od najnižje pokojninske osnove, se tožniku odmeri invalidska pokojnina v višini določenega odmernega odstotka od najnižje pokojninske osnove v skladu s četrtim odstavkom 48. člena ZPIZ-1.
dodatek za pomoč in postržbo - zmožnost samostojnega hranjenja
Pri tožnici je podano dejansko stanje kakor je opredeljeno v 2. odstavku 139. člena ZPIZ-1, ko tožnica za opravljanje večine osnovnih življenjskih potreb potrebuje pomoč in postrežbo. Pri tožnici ne gre za nujno pomoč za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb, saj je ugotovljeno, da se tožnica lahko sama hrani. Zato tožničin tožbeni zahtevek, da se ji prizna pravica do dodatka za pomoč in postrežbo v višjem znesku, ni utemeljen.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK0005779
ZKP člen 148, 148/1, 148/2, 150, 150/1-1, 220, 220/4, 355, 355/2, 371, 371/1-8, 371/1-11, 371/2. KZ člen 261, 261/1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - izrek je nerazumljiv - izrek nasprotuje razlogom sodbe - sodba je sama s seboj v nasprotju - nedovoljen dokaz - zbiranje obvestil - prikriti preiskovalni ukrep - razlogi za sum - zaseg predmetov - snemanje pogovorov - poseg v zasebnost - test sorazmernosti - pravice obrambe - zavrnitev dokaznih predlogov - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - dokazna ocena - kršitev kazenskega zakona - jemanje podkupnine - posredovanje pri podkupovanju - uradna oseba - kazenska sankcija
Glede na določbo prvega odstavka 261. člena KZ-1 je posredovanje pri kaznivem dejanju jemanja podkupnine povsem samostojen izvršitveni način kaznivega dejanja jemanja podkupnine, ki ga načeloma lahko stori vsakdo, to je, ne glede na status uradne osebe ali javnega uslužbenca. Glede na to, da se obtožencema očita vsakemu svoja izvršitvena oblika tega kaznivega dejanja, obe pa sta opisani v prvem odstavku 261. člena KZ-1, je sodišče prve stopnje obtožencema očitano kaznivo dejanje pravilno pravno opredelilo kot kaznivo dejanje jemanja podkupnine po prvem odstavku 261. člena KZ-1, zmotno pa se je ob tem sklicevalo na določbo drugega odstavka 20. člena KZ-1, saj se obtožencu ne očita sostorilstva.
Pravno zmotno je stališče obtoženke, da v obravnavani zadevi ni imela statusa uradne osebe. V stečajnem postopku nad pravno osebo stečajni upravitelj opravlja svojo funkcijo zaradi interesov upnikov, da dosežejo čimvečje poplačilo svojih terjatev. Zato v stečajnem postopku nad pravno osebo stečajni upravitelj nima položaja zastopnika dolžnika, temveč položaj posebnega procesnega organa sodišča. Pravilno je zato stališče sodišča prve stopnje zapisano v 1. točki obrazložitve, da je imela obtožena pri dejanju, kot je opisano v izreku izpodbijane sodbe, status uradne osebe (glede naloge izdelave in objave otvoritvene stečajne bilance družbe v stečaju).
Z odločbo je bila tožnici enkratna izredna denarna socialna pomoč dodeljena le za plačilo električne energije in nakup potrebščin za otroka. Ker je navedeni posamični upravni akt postal pravnomočen, bi smela tožnica odobren znesek izključno uporabiti le za namen, kot je bil določen v tem upravnem aktu. S tem bi se izognila izključitvenemu razlogu iz 3. odst. 31.c člena ZVS pri ponovnem uveljavljanju istovrstne denarne dajatve. Ker so bila dodeljena sredstva po navedeni odločbi uporabljena tudi za nakup živil in plačilo vrtca, za kar niso bila dodeljena, je bila nova zahteva za dodelitev izredne denarne socialne pomoči z izpodbijanima upravnima aktoma, ki sta predmet presoje v tem sodno socialnem sporu, pravilno in zakonito zavrnjena.
Domneva iz 2. točke tretjega odstavka 272. člena ZFPPIPP je po svoji naravi izpodbojna. Izpodbiti jo je mogoče z izpodbijanjem domnevne baze, t.j. s trditvijo, da izpodbijano dejanje ni bilo opravljeno v kritičnem obdobju, pa tudi z navajanjem in dokazovanjem, da upnik v trenutku, ko je bilo izpodbijano dejanje storjeno, ni vedel oziroma moral vedeti za insolvetnost stečajnega dolžnika. Trditveno in dokazno breme v zvezi z izpodbijanjem domneve nosi upnik, v korist katerega je bilo izpodbijano dejanje storjeno.
Obseg poslovanja med strankama sam po sebi ne utrjuje prepričanja, da tožena stranka ni mogla vedeti za insolventnost tožeče stranke. Prav tako za izpodbitje domneve ne zadostuje dejstvo predhodnega pobota terjatev med pravdnima strankama.
Primarno pravilo vračanja neupravičeno pridobljenega je vrnitev prejetega. Šele kadar to ni mogoče (ker gre na primer za individualno določeno stvar, ki je uničena), je neupravičeno obogateni dolžan nadomestiti vrednost tistega, kar je prejel.
Pri tožniku je zaradi zdravstvenega stanja podana zmanjšana delovna zmožnost zaradi posledic poškodb izven dela v smislu III. kategorije invalidnosti po 3. alinei 2. odstavka 60. člena ZPIZ-1. Pri tožniku je še vedno podana preostala delovna zmožnost za opravljanje drugega dela v svojem poklicu oz. dela na drugem delovnem mestu z določenimi omejitvami v polnem delovnem času. Pri tožniku ni prišlo do popolne izgube dela nezmožnosti za vsako organizirano pridobitno delo v smislu 1. alinee 2. odst. 60. člena ZPIZ-1. Tožnik je bil pretežni del zavarovanja zavarovan za ožji obseg pravic, zato mu ne pripadajo pravice na podlagi ugotovljene invalidnosti III. kategorije.
stvarna pristojnost - ugotovitev vrednosti spornega predmeta - odškodninski zahtevek - nepremoženjska škoda - premoženjska škoda - kumulacija tožbenih zahtevkov - različna dejanska in pravna podlaga zahtevkov
Ob neizpodbijanih dejanskih ugotovitvah, da tožnik v tem pravdnem postopku zahteva plačilo odškodnine za nepremoženjsko in premoženjsko škodo, in pravilnem stališču sodišča prve stopnje, da imata zahtevka različno dejansko in pravno podlago, se pristojnost v skladu z drugim odstavkom 41. člena ZPP določi po vrednosti vsakega posameznega zahtevka.
Toženka je za namene ugotavljanja upravičenosti do otroškega dodatka Centru za socialno delo posredovala napačne podatke o svojem dohodku, zaradi česar je v spornem obdobju neupravičeno prejela določen denarni znesek. Zato tožeča stranka v tem sporu od toženke utemeljeno terja vrnitev preveč izplačanih sredstev.
bolniški stalež - začasna nezmožnost za delo - mnenje osebnega zdravnika - izbrani zdravnik
Osebni zdravnik v okviru svoje pristojnosti iz 80. člena ZZVZZ samostojno odloča tako o prvem dnevu začasne zadržanosti od dela, ki nastopi z dnem, ko osebni zdravnik ugotovi, da zavarovanec ni sposoben opravljati svojega dela, kakor tudi o trajanju začasne zadržanosti od dela do 30 dni od prvega dneva začasne zadržanosti za delo. V obravnavanem primeru je izbrana zdravnica pravilno vodila postopek ter stranskemu intervenientu odobrila 4 dni bolniškega staleža potem, ko je ugotovila, da ta ni sposoben opravljati svojega dela zaradi doživetega stresa na delovnem mestu. Zato zahtevek tožeče stranke (delodajalca stranskega intervenienta), da je tožena stranka (ZZZS) dolžna ponovno odločiti o zahtevi tožeče stranke o kontroli začasne zadržanosti od dela osebne zdravnice, ni utemeljen.
Ker se v postopku s pritožbo ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev (336. člena ZPP), dolžnikovo pritožbo pa je šteti kot nepopolno, jo je sodišče druge stopnje zavrglo.
ugovor - sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - ugovorni razlogi
V izvršilni naslov, s katerim je bilo odločeno o obstoju in višini upnikove terjatve, izvršilno sodišče ne more posegati, ampak obveznost iz izvršilnega naslova le prisilno izvrši.
Ob tem, ko se je tožena stranka odločila za naročilo črpalke na podlagi predstavljenih lastnosti v katalogu proizvajalca, je te lastnosti potrebno upoštevati kot molče dogovorjene lastnosti, ki jih mora imeti predmet nakupa. Odstopanje od teh lastnosti zato pomeni stvarno napako.
Tožnik je zatrjeval, da zavarovanec odgovarja za njegovo škodo po pravilih o krivdni odgovornosti zato, ker ni poskrbel, da bi bile ploščice na poti v garderobo suhe in posledično ni poskrbel za varno hojo po hodniku. Ob upoštevanju še navedbe, da se je tožnik poškodoval pri padcu na teh mokrih in spolzkih ploščicah, ni dvoma, da je zatrjeval mokre in spolzke ploščice kot vzrok svojega padca in zavarovančevo opustitev ravnanja, s katerim bi ta preprečil, da bi bile ploščice mokre in spolzke ter bi zagotovil varno hojo.
OZ člen 315, 315/1, 315/2, 315/3, 423, 424. ZPP člen 358, 358-2, 358-3.
strinjanje dolžnika o nespornosti terjatve v pogodbi o cesiji - uveljavljanje pobota napram odstopniku terjatve
Strinjanje dolžnika, da odstopljena terjatev obstaja kot „nesporna“ izključuje uveljavitev v pobot dolžnikove terjatve napram odstopniku (tretji odstavek 315. člena OZ).
V socialnem sporu je tožba dopustna, če je vložena zato, ker je tožnik prizadet v svojih pravicah ali pravnih koristih, zaradi dokončnega upravnega akta ali zato, ker upravni akt ni bil izdan ali vročen v zakonskem roku. Gre za tako imenovano pozitivno procesno predpostavko, ki mora biti izpolnjena, da je pravda sploh dopustna. Tožeči stranki sta vložili tožbo zoper toženo stranko (Zavod RS za zaposlovanje), s katero zahtevata sklenitev tripartitne pogodbe o spodbujanju novega zaposlovanja (nadomestitev dela plače) težje zaposljivi osebi - subvencija v enkratnem znesku, ne da bi bila izdana dokončna odločba po predhodnem upravnem postopku, zato je bilo potrebno njuno tožbo zavreči.
negatorna tožba – zaščita pred vznemirjanjem – stopnja vznemirjanja – priposestvovanje stvarne služnosti – priposestvovanje služnostne pravice na lastni stvari – pravnomočnost – časovne meje pravnomočnosti – novo dejstvo
Za uspeh z negatorno tožbo, ob izkazani lastninski pravici, ne zadostuje obstoj slehernega posega v to pravico, temveč mora biti poseg takšen, da dosega stopnjo vznemirjenosti po obče sprejemljivih standardih, glede na okoliščine konkretnega primera.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Delovno mesto nadzornik iger, ki ga je zasedal tožnik, ni bilo ukinjeno, temveč je tožena stranka le zmanjšala število izvajalcev na tem delovnem mestu. Tožena stranka je tožnikove naloge prerazporedila, kar je utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, saj je onemogočeno nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem. Delodajalec je samostojen pri organiziranju delovnega procesa ter pri svojih poslovnih in organizacijskih odločitvah. Zato se sodišče ne more spuščati v presojo smotrnosti odločitve, da se tožnikove naloge razporedijo na direktorja ter zunanjo sodelavko. Sodišče lahko presoja le zakonitost podane odpovedi pogodbe o zaposlitvi.