ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-2. ZPP člen 105a, 105a/3, 158, 441, 441/1.
spor majhne vrednosti – nastanek taksne obveznosti – sodna taksa za redni postopek – umik izvršilnega predloga – umik tožbe – soglasje dolžnika – pravdni stroški
Umik predloga po vložitvi dolžnikovega ugovora, torej, ko se je pravda med strankama že začela, se upošteva kot umik tožbe, h kateremu je treba pridobiti tudi soglasje dolžnika.
Za odločanje o stroških postopka v konkretnem postopku je bistveno, da do (fikcije) umika ni prišlo zaradi izpolnitve zahtevka, pač pa zato, ker tožnica zahtevanega doplačila sodne takse ni poravnala v predpisanem roku. Ne glede na to, da je po nastanku taksne obveznosti tudi izrecno podala umik tožbe (predloga za izvršbo) na podlagi izpolnitve zahtevka s strani toženke, je bila v vsakem primeru dolžna doplačati zahtevano sodno takso; ker pa tega ni storila, je dolžna nositi stroškovne posledice svoje odločitve.
sodna taksa za pritožbo - pritožba se šteje za umaknjeno
Po določbi 105.a člena ZPP mora biti ob vložitvi pritožbe plačana sodna taksa. V kolikor ta ni plačana ob vložitvi pritožbe pa mora biti plačana najkasneje v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za plačilo sodne takse.
ZPP člen 163, 163/7, 325, 325/1, 332. dokument : VSL0078382.
pravdni stroški – zadržanje odločitve o stroških – dopolnilni sklep
Ker je tožeča stranka v svojih predlogih za izdajo predhodne in dodatne predhodne odredbe povrnitev stroškov opredeljeno zahtevala in ker je sodišče prve stopnje v sklepih o teh predlogih odločilo, da bo o stroških v zvezi z izdajo predhodnih odredb odločeno v končni odločbi o glavni stvari, bi moralo o teh stroških odločiti v sodbi in sklepu z dne 31.7.2013. Ker tega ni storilo, je tožeča stranka glede stroškov njenih predlogov za izdajo predhodne in dodatne predhodne odredbe utemeljeno predlagala izdajo dopolnilnega sklepa.
pritožba zoper odločitev pritožbenega sodišča – izredno pravno sredstvo
Četudi bi se vlogo tožene stranke štelo kot vložitev izrednega pravnega sredstva, slednja ni bila vložena v skladu s tretjim in četrtim odstavkom 86. člena ZPP po odvetniku oz. zakonitem zastopniku, kateri bi izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit.
Ker morebitna drugačna izbira niti ni bila zatrjevana, je tožeča stranka po pojasnjenem zahtevala izpolnitev, do katere glede na vsebino pogodbenega razmerja ni upravičena (prvi odstavek 282. člena Obligacijskega zakonika - OZ), zato je pravilno tožbeni zahtevek zavrniti.
ZFPPIPP člen 132, 132/3, 132/3-1, 132/5, 280, 280/2, 280/2-2, 281, 281/1, 282, 282/2, 296, 296/1, 298, 298/1. ZIZ člen 170.
ustavitev izvršilnega postopka - stečajni postopek nad dolžnikom - dolžnost prijave ločitvene pravice v stečajnem postopku
V kolikor je terjatev upnika do stečajnega dolžnika zavarovana z ločitveno pravico, mora upnik v stečajnem postopku v roku za prijavo te zavarovane terjatve prijaviti tudi ločitveno pravico, če ni v prvem odstavku 281. člena ali v drugem odstavku 282. člena tega zakona drugače določeno.
krajevna pristojnost – veljavnost pogodbe – stvarna pravica na nepremičninah
Predmetni spor temelji na zahtevku, da je pogodba, na podlagi katere je tožena stranka pridobila zastavno pravico na določenih nepremičninah tožečih strank, nična. Predmet postopka se tako nanaša na veljavnost pogodbe, na podlagi katere je bila pridobljena stvarna pravica, in ne na stvarno pravico samo.
Sodišče prve stopnje je odločitev o stroških oprlo na izjavo tožene stranke, podano v soglasju k umiku. Izjava je bila v očitnem nasprotju z navedbami tožeče stranke v vlogi, s katero je umaknila tožbo. V taki situaciji bi moralo sodišče prve stopnje dati možnost tožeči stranki, da se o izjavi tožene stranke izjasni in šele nato odločiti.
Pri tožnici ni prišlo do popolne izgube delovne zmožnosti in torej do I. kategorije invalidnosti, zato tožničin tožbeni zahtevek iz tega naslova ni utemeljen.
Ker se v postopku s pritožbo ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev (336. člena ZPP), dolžnikovo pritožbo pa je šteti kot nepopolno, jo je sodišče druge stopnje zavrglo.
Pri tožniku je zaradi zdravstvenega stanja podana zmanjšana delovna zmožnost zaradi posledic poškodb izven dela v smislu III. kategorije invalidnosti po 3. alinei 2. odstavka 60. člena ZPIZ-1. Pri tožniku je še vedno podana preostala delovna zmožnost za opravljanje drugega dela v svojem poklicu oz. dela na drugem delovnem mestu z določenimi omejitvami v polnem delovnem času. Pri tožniku ni prišlo do popolne izgube dela nezmožnosti za vsako organizirano pridobitno delo v smislu 1. alinee 2. odst. 60. člena ZPIZ-1. Tožnik je bil pretežni del zavarovanja zavarovan za ožji obseg pravic, zato mu ne pripadajo pravice na podlagi ugotovljene invalidnosti III. kategorije.
Tožnik je vložil tožbo zoper odločbi tožene stranke o negativni uskladitvi starostne pokojnine. Po odgovoru tožene stranke je sodišče obema strankama posredovalo dopis, na katerega je tožnik odgovoril, da tožbe ne umika, predlaga pa, da sodišče o njegovi tožbi odloči brez glavne obravnave. Sodišče prve stopnje je napačno ugotovilo dejansko stanje, da je tožnik tožbo umaknil in v posledici tega z izpodbijanim sklepom napačno ustavilo postopek.
Domneva iz 2. točke tretjega odstavka 272. člena ZFPPIPP je po svoji naravi izpodbojna. Izpodbiti jo je mogoče z izpodbijanjem domnevne baze, t.j. s trditvijo, da izpodbijano dejanje ni bilo opravljeno v kritičnem obdobju, pa tudi z navajanjem in dokazovanjem, da upnik v trenutku, ko je bilo izpodbijano dejanje storjeno, ni vedel oziroma moral vedeti za insolvetnost stečajnega dolžnika. Trditveno in dokazno breme v zvezi z izpodbijanjem domneve nosi upnik, v korist katerega je bilo izpodbijano dejanje storjeno.
Obseg poslovanja med strankama sam po sebi ne utrjuje prepričanja, da tožena stranka ni mogla vedeti za insolventnost tožeče stranke. Prav tako za izpodbitje domneve ne zadostuje dejstvo predhodnega pobota terjatev med pravdnima strankama.
Primarno pravilo vračanja neupravičeno pridobljenega je vrnitev prejetega. Šele kadar to ni mogoče (ker gre na primer za individualno določeno stvar, ki je uničena), je neupravičeno obogateni dolžan nadomestiti vrednost tistega, kar je prejel.
sodba na podlagi stanja spisa - bistvena kršitev postopka - zavrnitev tožbenega zahtevka - predpostavke odškodninske odgovornosti - protipravno ravnanje
Sodišče prve stopnje je z razglasitvijo predmeta obravnavanja, ugotovitvijo, ali so prišli vsi vabljeni, in prepričanjem, da je bila tožeča stranka povabljena in ni opravičila izostanka, zadostilo zahtevam, da mora predsednik senata začeti glavno obravnavo in razglasiti predmet obravnavanja ter nato ugotoviti, ali so prišli vsi povabljeni; če niso, pa se prepričati, ali so bili v redu povabljeni in ali so opravičili svoj izostanek.
ZPP ne določa, da mora sodišče pravdni stranki posebej povabiti v razpravno dvorano, zato to, da sodišče tožnice ni posebej vabilo v razpravno dvorano, ne predstavlja niti absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka niti ni sodišče kršilo ustavne pravice enakosti pred zakonom in sodiščem.
odškodninska odgovornost delodajalca - stroški zdravljenja - varstvo pri delu - čiščenje snega - padec na ledu
Odgovornosti delodajalca za povrnitev škode po 87. členu ZZVZZ ni mogoče razlagati tako široko, da bi moral delodajalec preprečiti vsako poškodbo svojih delavcev in da že dejstvo, da je do poškodbe prišlo, kaže na kršitev predpisov.
Z odločbo je bila tožnici enkratna izredna denarna socialna pomoč dodeljena le za plačilo električne energije in nakup potrebščin za otroka. Ker je navedeni posamični upravni akt postal pravnomočen, bi smela tožnica odobren znesek izključno uporabiti le za namen, kot je bil določen v tem upravnem aktu. S tem bi se izognila izključitvenemu razlogu iz 3. odst. 31.c člena ZVS pri ponovnem uveljavljanju istovrstne denarne dajatve. Ker so bila dodeljena sredstva po navedeni odločbi uporabljena tudi za nakup živil in plačilo vrtca, za kar niso bila dodeljena, je bila nova zahteva za dodelitev izredne denarne socialne pomoči z izpodbijanima upravnima aktoma, ki sta predmet presoje v tem sodno socialnem sporu, pravilno in zakonito zavrnjena.
dodatek za pomoč in postržbo - zmožnost samostojnega hranjenja
Pri tožnici je podano dejansko stanje kakor je opredeljeno v 2. odstavku 139. člena ZPIZ-1, ko tožnica za opravljanje večine osnovnih življenjskih potreb potrebuje pomoč in postrežbo. Pri tožnici ne gre za nujno pomoč za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb, saj je ugotovljeno, da se tožnica lahko sama hrani. Zato tožničin tožbeni zahtevek, da se ji prizna pravica do dodatka za pomoč in postrežbo v višjem znesku, ni utemeljen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ARBITRAŽNO PRAVO - LOKALNA SAMOUPRAVA - ŠOLSTVO
VSL0076879
ZPP člen 18. ZLS člen 25. ZOFVI člen 81.
sodna pristojnost - pristojnost arbitraže - izvirna naloga lokalne skupnosti - financiranje prevozov učencev osnovnih šol
V zvezi s financiranjem prevozov učencev osnovnih šol gre upoštevaje 81. člen ZOFVI-A za izvirne naloge lokalnih skupnosti, katerih financiranje je do izteka prehodnega obdobja, določenega z novelo ZOFVI-A, prevzela država. V tem primeru ni podana sodna pristojnost, in sicer na podlagi uporabe analogije s financiranjem nalog, ki jih država prenese na občine, zato je treba v zvezi z navedenimi zahtevki uporabiti določilo 25. člena ZLS, ki v primeru spora glede višine sredstev predvideva rešitev spora pred arbitražo. Zato v obravnavanem primeru ne gre za civilnopravno razmerje v smislu prvega člena ZPP, za katerega bi veljala sodna pristojnost rednega sodišča.
OZ člen 299, 299/2. ZFPPIPP člen 60, 60/1, 60/2, 300. ZPP člen 7. ---------------------- Op. št. (1): Prim. z Ude ae alt, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2006, str. 346; enako tudi sodna praksa npr. VS RS II Ips 170/98 in VSL II Cp 855/2000. Op. št. (2): Več o tem: Nina Betteto, Vsebinsko odločanje v pravdnem postopku v luči razpravnega načela in prekluzij, Odvetnik, 2013, št. 61, str. 13; in sklep Vrhovnega sodišča RS III Ips 14/2010 z dne 12. decembra 2011. Op. št. (3): Podobno tudi sklep Višjega sodišča v Mariboru Cpg 137/94 z dne 3.4.1996 in sodba Višjega sodišča v Ljubljani Cpg 1968/92 z dne 21.4.1993.
Upoštevajoč povezanost trditvenega in dokaznega bremena je bilo dolgo časa ustaljeno stališče, da mora stranka navesti vsa dejstva, tudi tista, ki neposredno izhajajo iz listin (saj so informativni dokazi prepovedani), vendar sodna praksa do tega ni več tako odklonilna in v določenih okoliščinah dopušča tudi izvedbo takšnega dokaza.