SPZ člen 8, 48. ZPP člen 325. ZZZDR člen 12, 50, 59.
podredni tožbeni zahtevek - predlog za izdajo dopolnilne sodbe
Sodišče prve stopnje ni odločilo o podrednem tožbenem zahtevku, ki ga je tožnica postavila pogojno, in sicer za primer, da sodišče prve stopnje ne bi v celoti ugodilo ugotovitvenemu delu tožbenega zahtevka na ugotovitev solastninske pravice. Sodišče prve stopnje o njenem podrejenem tožbenem zahtevku ni odločilo, zato je ta pritožbena izvajanja šteti za pravočasen predlog za izdajo dopolnilne sodbe v skladu s 325. členom ZPP.
ZIZ člen 17, 17/1, 19, 192, 192/1, 192/2, 192/3, 192/4.
sklep o izročitvi nepremičnine kupcu - rok za izselitev dolžnika - poprava očitne pisne pomote
Pravilnosti izpodbijane odločitve sodišča prve stopnje ne more spremeniti niti dejstvo, da dolžnica v predmetni nepremičnini dejansko ne živi več, saj je sodišče v skladu s drugim odstavkom 192. člena ZIZ dolžno v sklepu o izročitvi odločiti tudi, da se je dolžnik dolžan izseliti iz nepremičnine, ki je predmet izročitve in do kdaj. V kolikor dolžnica v predmetni nepremični več ne živi, se sklep o izročitvi v tem delu pač ne bo (prisilno) realiziral. Pojasnjeno pa ne pomeni, da dolžnica v predmetni nepremičnini tudi nima več svojih osebnih stvari, ki jih je v skladu z izpodbijanim sklepom prav tako dolžna odstraniti v danem roku in upnici izročiti nepremičnino prosto svojih stvari, zato je izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje tudi v tem delu pravilna.
ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-2. ZPP člen 105a, 105a/3, 158, 441, 441/1.
spor majhne vrednosti – nastanek taksne obveznosti – sodna taksa za redni postopek – umik izvršilnega predloga – umik tožbe – soglasje dolžnika – pravdni stroški
Umik predloga po vložitvi dolžnikovega ugovora, torej, ko se je pravda med strankama že začela, se upošteva kot umik tožbe, h kateremu je treba pridobiti tudi soglasje dolžnika.
Za odločanje o stroških postopka v konkretnem postopku je bistveno, da do (fikcije) umika ni prišlo zaradi izpolnitve zahtevka, pač pa zato, ker tožnica zahtevanega doplačila sodne takse ni poravnala v predpisanem roku. Ne glede na to, da je po nastanku taksne obveznosti tudi izrecno podala umik tožbe (predloga za izvršbo) na podlagi izpolnitve zahtevka s strani toženke, je bila v vsakem primeru dolžna doplačati zahtevano sodno takso; ker pa tega ni storila, je dolžna nositi stroškovne posledice svoje odločitve.
odgovornost za stvarne napake – rok za vložitev tožbe – prenehanje pravice do tožbe – prekluzivni rok – ravnanje prodajalca – priznanje odgovornosti za napako
Pripravljenost prodajalca, da je v primerih ugotovljenih napak na prodani stvari aktiven in da sodeluje s kupcem pri odkrivanju vzrokov za napako, sodi v okvir njegove pričakovane skrbnosti in je daleč od tega, da bi se štelo, da je s takšnim ravnanjem svojo odgovornost za napako priznal.
ZPP člen 136, 139, 139/6, 213, 213/2, 339, 339/2, 339/2-12. ZPPSL člen 125, 125/1, 125/4, 125/4-1, 125/4-2.
dopolnitev pritožbe - prekluzivni rok - litispendenca - ne bis in idem - izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - subjektivni pogoj - objektivni pogoj - pravica do izvedbe predlaganih dokazov - nepravilna vročitev - dejanski sprejem pisanja
stečajni postopek nad tožečo stranko teče ločeno in neodvisno od predmetnega gospodarskega spora, zaradi česar ni mogoč zaključek, da je bilo o zahtevku že pravnomočno razsojeno ali da gre za zahtevek, o katerem že teče pravda.
Osnovno vodilo pri ugotavljanju objektivnega pogoja izpodbojnosti je, ali je izpodbojno pravno dejanje imelo za posledico neenakomerno (zmanjšano) poplačilo (ostalih) stečajnih upnikov oziroma ali je tožena stranka stranka kot upnik stečajnega dolžnika prišla s tem poplačilom v ugodnejši položaj kot ostali upniki. Čim je tožeča stranka plačala toženi stranki v celoti in sicer tako, da njene izpolnitve ni mogoče opredeliti niti kot vnaprejšnje niti kot sočasno plačilo, je bodočo stečajno maso, namenjeno za poplačilo terjatev vseh stečajnih upnikov zmanjšala za tisti del, ki bi bil sicer uporabljen za nekoliko višje poplačilo terjatev vseh stečajnih upnikov. V takšnem primeru je prišlo do zmanjšanja stečajne mase, kar je vzrok za nastanek posledice - objektivnega dejanskega stanja iz prvega odstavka 125. člena ZPPSL, ki je predpostavka za uspešno izpodbijanje pravnih dejanj v stečaju.
odškodnina za nepremoženjsko škodo zaradi razžalitve dobrega imena in časti
Odškodnina za nepremoženjsko škodo nastalo zaradi razžalitve dobrega imena in časti oškodovancu pripada le, če razžalitev povzroči škodno posledico, ki se odraža v duševnih bolečinah oškodovanca.
pritožbeni razlogi – obrazloženost pritožbe – pavšalne navedbe – sklicevanje na predhodne vloge – zavezanec za plačilo sodne takse
Pritožba je procesno sredstvo, ki je podlaga samostojnemu (pritožbenemu) postopku, v katerem odloča drugo (pritožbeno) sodišče, zato se v njej ni moč le pavšalno sklicevati na razloge iz vlog, ki so bile podane v predhodnih fazah postopka, temveč jih je potrebno konkretno opredeliti.
posest - motenje posesti - motilno ravnanje - tek roka za sodno varstvo
Toženca nista dokazala, da bi drugi toženec tožnika o (že opravljeni) zamenjavi ključavnice obvestil. Drugi toženec je v svoji izpovedbi izrecno potrdil le napoved menjave ključavnice. Taka časovno nedokazana grožnja z motilnim ravnanjem, ki niti še ni bilo izvedeno, pa ne more utemeljevati začetka teka subjektivnega roka za sodno varstvo posesti po 32. členu SPZ.
Za obstoj tožnikove posesti na sporni nepremičnini po presoji sodišča druge stopnje zadošča, da je imel tožnik ključ od nje in s tem možnost dostopa do nepremičnine in možnost njene uporabe, ter da jo je dejansko uporabljal, tudi če bi si potrebne osebne stvari vanjo sproti prinašal.
URS člen 155. ZD člen 123, 128, 129, 132, 214, 214/4. ZSVarPre-C člen 39, 39/2, 40, 40/2.
omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala socialno pomoč - začetek uporabe ZSVarPre-C - uporaba zakona glede na čas zapustnikove smrti
Vsa materialnopravna razmerja v zapuščinskih postopkih se presojajo po pravu, ki je veljalo v času zapustnikove smrti, saj je takrat po samem zakonu prišlo do bistva dedovanja - prehoda zapuščine na dediče, kar se v sklepu o dedovanju le še ugotovi in dediče razglasi. V obravnavanem primeru v trenutku smrti zapustnika določba 39. člena ZSVarPre-C še ni veljala niti je (po že zgoraj obrazloženem) ob odsotnosti izrecnih zakonskih določb v tej smeri za nazaj ni mogoče uporabiti. V trenutku uvedbe dedovanja je omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu, urejal 128. člen ZD, zato bi ga ob pravilni uporabi materialnega prava prvostopno sodišče za presojo tega vprašanja v obravnavani zadevi moralo uporabiti.
prodaja nepremičnine – osebni stečaj – izločitvena pravica – postopek zavarovanja
Po določilu tretjega odstavka 132. člena, točka 1 ZFPPIPP, ima začetek stečajnega postopka pravne posledice za postopek zavarovanja, ki je bil začet proti insolventnemu dolžniku pred začetkom postopka, in sicer če v postopku zavarovanja z zastavno pravico na nepremičnini upnik do začetka stečajnega postopka še ni pridobil ločitvene pravice, se postopek zavarovanja ustavi z začetkom stečajnega postopka.
ZZK-1 člen 13, 13/2-1, 47, 47/3, 149, 149/3-1. SPZ člen 38, 38/4.
vknjižba zemljiškega dolga – vknjižena pravica prepovedi odtujitve – soglasje imetnika pravice – listina o soglasju – čas overitve podpisa imetnika pravice – enotnost instituta prepovedi odtujitve in obremenitve
1. Ker listina o soglasju imetnika pravice prepovedi odtujitve in obremenitve ni listina, ki je po določbah ZZK-1 podlaga za vknjižbo, dejstvo, da je bil podpis imetnikov pravice overjen po začetku zemljiškoknjižnega postopka, ni pravno odločilno in ne more vplivati na veljavnost soglasja.
2. Pravica prepovedi odtujitve in obremenitve, ki je nastala na podlagi pravnega posla iz četrtega odstavka 38. člena SPZ, pomeni prepoved razpolaganja z nepremičnino. Gre torej za enoten institut ne glede na dejanski vpis zgolj prepovedi odtujitve.
Vendar pa je sodišče druge stopnje prepričano, pa je pri tožniku ob vseh procentualno izraženih zmanjšanjih, kot sta jih ocenila izvedenca, treba upoštevati zlasti dejstvo, da je bil tožnik pred poškodbo zelo aktiven športnik, ki se je izobrazil za poklic profesorja športne vzgoje, pa tega zaradi posledic poškodbe ne more opravljati, hkrati pa se je tudi večini športnih aktivnosti moral odpovedati ter spremeniti svoj način življenja in dela, star šele 24 let, zato je znesek denarne odškodnine treba zvišati na 24.000,00 EUR.
stečaj – stroški ocenitve vrednosti premoženja – potrebnost stroškov
Stroški ocenitve vrednosti premoženja in drugih dejanj v zvezi z izvedbo prodaje so glede na 6. točko tretjega odstavka 355. člena ZFPPIPP občasni stroški stečajnega postopka, ki so glede na 327. člen ZFPPIPP vsekakor potrebni zaradi prodaje premoženja. Upravitelj je sicer navedel, da so stroški cenitev sestavni del predračuna stroškov stečajnega postopka, vendar je dejansko potrebnost in upravičenost stroškov cenitve po nastanku tega stroška in pred izplačilom potrebno ponovno presoditi, saj brez sklepa sodišča o soglasju k plačilu teh stroškov njihovo poplačilo ni dopustno.
Vodno povračilo je okoljska dajatev. Gre za posebno obliko obdavčenja obremenjevanja okolja, ki je posledica onesnaževanja okolja ali rabe naravnih dobrin. Okoljske dajatve so javne dajatve, ki niso davek, temveč sodijo med tako imenovana prednostna bremena. ZV-1 določa dve vrsti okoljskih dajatev: za onesnaževanje okolja in za rabo naravnih dobrin. Vodno povračilo je okoljska dajatev za rabo naravnih dobrin in je zato javna dajatev, ki je namenjena pokrivanju določenih stroškov.
odškodninska odgovornost delodajalca – informativni dokaz - izvedba informativnega dokaza - varnostni ukrepi - nadzor nad delavcem
Dokazi se ne izvajajo v informativne namene. Odstop od tega pravila pa je v obravnavani situaciji v določeni meri upravičen, ker zdravstvena zavarovalnica ni strokovnjak s področja varstva pri delu in zato ne more poznati vseh konkretnih varnostnih ukrepov v vseh možnih delovnih okoljih pri vseh možnih delovnih procesih in opravilih.
Vsebina nadzora je v premosorazmerni odvisnosti od zahtevnosti in kompleksnosti posameznih delovnih opravil in ocene njihove nevarnosti, pa tudi od drugih dejanskih okoliščin primera.
zapustnik brez premoženja – ne-oprava zapuščinske obravnave – uveljavljanje nujnega deleža v pravdi
Pokojnica ob smrti ni imela nobenega premoženja, torej zapuščine ni in sodišče ni imelo o ničemer odločati. V takem primeru se po prvem odstavku 20. člena ZD zapuščinska obravnava ne opravi.
V primeru, ko zaradi razpolaganja za časa življenja (kot v obravnavanem primeru s pogodbo o dosmrtnem preživljanju) zapustnik ob smrti nima nobenega premoženja, mora nujni dedič zahtevek za uveljavitev nujnega deleža uveljavljati neposredno v pravdi z ustreznim oblikovalnim in dajatvenim zahtevkom.
predlog za zdravljenje brez privolitve na podlagi sklepa sodišča - zavrženje predloga - mnenje osebnega zdravnika in psihiatra - izjava zdravnika – nezmožnost oprave pregleda
Predlogu za sprejem osebe v oddelek pod posebnim nadzorom mora biti priloženo mnenje izbranega osebnega zdravnika ali psihiatra, ki je osebo pregledal, in ne sme biti starejše od sedem dni.
osebni stečaj – odpust obveznosti – pravni interes
Odpusta obveznosti ni mogoče (ponovno) predlagati za (tiste) obveznosti, glede katerih je bil odpust obveznosti že pravnomočno zavrnjen s sodno odločbo.
ZPP člen 285, 286, 339, 339/2, 339/2-8. ZZZDR člen 12, 51.
materialno procesno vodstvo – pravica do izjave – seznanjenost strank s pravicami in potrebnimi procesnimi dejanji - predlaganje dokazov
Sodišču prve stopnje tako ni mogoče očitati, da bi bilo materialnopravno procesno vodstvo na prvem naroku nezadostno, toženca sta bila s svojimi pravicami ter potrebnimi procesnimi dejanji seznanjena, zato sta tudi dejansko lahko uresničila svojo pravico do izjave ter do predlaganja dokazov stranke. Zato tudi kršitev načela kontradiktornosti iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana.