zapustnik brez premoženja – ne-oprava zapuščinske obravnave – uveljavljanje nujnega deleža v pravdi
Pokojnica ob smrti ni imela nobenega premoženja, torej zapuščine ni in sodišče ni imelo o ničemer odločati. V takem primeru se po prvem odstavku 20. člena ZD zapuščinska obravnava ne opravi.
V primeru, ko zaradi razpolaganja za časa življenja (kot v obravnavanem primeru s pogodbo o dosmrtnem preživljanju) zapustnik ob smrti nima nobenega premoženja, mora nujni dedič zahtevek za uveljavitev nujnega deleža uveljavljati neposredno v pravdi z ustreznim oblikovalnim in dajatvenim zahtevkom.
osebni stečaj – odpust obveznosti – pravni interes
Odpusta obveznosti ni mogoče (ponovno) predlagati za (tiste) obveznosti, glede katerih je bil odpust obveznosti že pravnomočno zavrnjen s sodno odločbo.
predlog za zdravljenje brez privolitve na podlagi sklepa sodišča - zavrženje predloga - mnenje osebnega zdravnika in psihiatra - izjava zdravnika – nezmožnost oprave pregleda
Predlogu za sprejem osebe v oddelek pod posebnim nadzorom mora biti priloženo mnenje izbranega osebnega zdravnika ali psihiatra, ki je osebo pregledal, in ne sme biti starejše od sedem dni.
stečaj – stroški ocenitve vrednosti premoženja – potrebnost stroškov
Stroški ocenitve vrednosti premoženja in drugih dejanj v zvezi z izvedbo prodaje so glede na 6. točko tretjega odstavka 355. člena ZFPPIPP občasni stroški stečajnega postopka, ki so glede na 327. člen ZFPPIPP vsekakor potrebni zaradi prodaje premoženja. Upravitelj je sicer navedel, da so stroški cenitev sestavni del predračuna stroškov stečajnega postopka, vendar je dejansko potrebnost in upravičenost stroškov cenitve po nastanku tega stroška in pred izplačilom potrebno ponovno presoditi, saj brez sklepa sodišča o soglasju k plačilu teh stroškov njihovo poplačilo ni dopustno.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063708
ZPP člen 8.
podjemna pogodba – naročilo storitev – pogodbeno določena cena del – davek na dodano vrednost – zaslišanje ključne priče
V pogodbi je bila dogovorjena cena del 8,00 EUR na uro. Pogodba ne določa, da se na navedeno ceno obračuna še DDV. V takšni situaciji je treba po mnenju pritožbenega sodišča šteti, da v pogodbi določena cena DDV že vsebuje.
Vendar pa je sodišče druge stopnje prepričano, pa je pri tožniku ob vseh procentualno izraženih zmanjšanjih, kot sta jih ocenila izvedenca, treba upoštevati zlasti dejstvo, da je bil tožnik pred poškodbo zelo aktiven športnik, ki se je izobrazil za poklic profesorja športne vzgoje, pa tega zaradi posledic poškodbe ne more opravljati, hkrati pa se je tudi večini športnih aktivnosti moral odpovedati ter spremeniti svoj način življenja in dela, star šele 24 let, zato je znesek denarne odškodnine treba zvišati na 24.000,00 EUR.
ZZK-1 člen 13, 13/2-1, 47, 47/3, 149, 149/3-1. SPZ člen 38, 38/4.
vknjižba zemljiškega dolga – vknjižena pravica prepovedi odtujitve – soglasje imetnika pravice – listina o soglasju – čas overitve podpisa imetnika pravice – enotnost instituta prepovedi odtujitve in obremenitve
1. Ker listina o soglasju imetnika pravice prepovedi odtujitve in obremenitve ni listina, ki je po določbah ZZK-1 podlaga za vknjižbo, dejstvo, da je bil podpis imetnikov pravice overjen po začetku zemljiškoknjižnega postopka, ni pravno odločilno in ne more vplivati na veljavnost soglasja.
2. Pravica prepovedi odtujitve in obremenitve, ki je nastala na podlagi pravnega posla iz četrtega odstavka 38. člena SPZ, pomeni prepoved razpolaganja z nepremičnino. Gre torej za enoten institut ne glede na dejanski vpis zgolj prepovedi odtujitve.
spor majhne vrednosti - dokaz z zaslišanjem - listinski dokaz - vnaprejšnja dokazna ocena - sprememba tožbe - prekoračitev tožbenega zahtevka - pravdni stroški - odločitev brez naroka
Dokaza z zaslišanjem zakonitega zastopnika ni mogoče a priori zavrniti zato, ker bi morala gospodarska družba plačilo obveznosti dokazovati z ustreznimi potrdili o plačilu, ki jih v postopku na prvi stopnji ni predložila. Če gospodarska družba ne posluje tako, kot bi morala, je ta ugotovitev lahko stvar drugih (sodnih) postopkov in del dokazne ocene, ko sodišče tehta dokazno vrednost izvedenega dokaza, ne pa nosilni razlog za zavrnitev dokaza, sicer gre za vnaprejšnjo dokazno oceno.
Tudi v primeru izdaje sodbe v sporu majhne vrednosti brez razpisanega naroka lahko stranki priglasita stroške v 15 dneh po prejemu, zato je pri odmeri stroškov tožeče stranke v postopku na prvi stopnji treba upoštevati stroškovnik, ki ga je tožeča stranka podala v pritožbi.
S postavitvijo začasnega skrbnika zapuščine se namreč prepreči, da bi kdo od dedičev oškodoval druge dediče, saj glede dejstva odtujevanja premičnin ter pridobitve najemnin od nepremične zapuščine kažejo na medsebojno nezaupanje dedičev.
Dejstvo vročitve plačilnega naloga je izkazano z javno listino, na kateri je podpis osebe, ki je pošto sprejela in tudi podpis poštnega delavca, ki je poštno pošiljko vročil. Ob dejstvu, da vročilnica obstaja, da je na njej podpis prevzemnika in datum prevzema, pritožbene navedbe niso utemeljene. Vročilnica dokazuje pravilnost vročitve in ustvarja izpodbojno domnevo o tem, kdo in kdaj je prejel sodno pisanje; dovoljeno je torej dokazovati, da so v javni listini ugotovljena dejstva neresnična, vendar le z določno in dokazno podprto trditvijo o razlogih za njeno neverodostojnost.
prodaja nepremičnine – osebni stečaj – izločitvena pravica – postopek zavarovanja
Po določilu tretjega odstavka 132. člena, točka 1 ZFPPIPP, ima začetek stečajnega postopka pravne posledice za postopek zavarovanja, ki je bil začet proti insolventnemu dolžniku pred začetkom postopka, in sicer če v postopku zavarovanja z zastavno pravico na nepremičnini upnik do začetka stečajnega postopka še ni pridobil ločitvene pravice, se postopek zavarovanja ustavi z začetkom stečajnega postopka.
pritožbeni razlogi – obrazloženost pritožbe – pavšalne navedbe – sklicevanje na predhodne vloge – zavezanec za plačilo sodne takse
Pritožba je procesno sredstvo, ki je podlaga samostojnemu (pritožbenemu) postopku, v katerem odloča drugo (pritožbeno) sodišče, zato se v njej ni moč le pavšalno sklicevati na razloge iz vlog, ki so bile podane v predhodnih fazah postopka, temveč jih je potrebno konkretno opredeliti.
ZPP člen 136, 139, 139/6, 213, 213/2, 339, 339/2, 339/2-12. ZPPSL člen 125, 125/1, 125/4, 125/4-1, 125/4-2.
dopolnitev pritožbe - prekluzivni rok - litispendenca - ne bis in idem - izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - subjektivni pogoj - objektivni pogoj - pravica do izvedbe predlaganih dokazov - nepravilna vročitev - dejanski sprejem pisanja
stečajni postopek nad tožečo stranko teče ločeno in neodvisno od predmetnega gospodarskega spora, zaradi česar ni mogoč zaključek, da je bilo o zahtevku že pravnomočno razsojeno ali da gre za zahtevek, o katerem že teče pravda.
Osnovno vodilo pri ugotavljanju objektivnega pogoja izpodbojnosti je, ali je izpodbojno pravno dejanje imelo za posledico neenakomerno (zmanjšano) poplačilo (ostalih) stečajnih upnikov oziroma ali je tožena stranka stranka kot upnik stečajnega dolžnika prišla s tem poplačilom v ugodnejši položaj kot ostali upniki. Čim je tožeča stranka plačala toženi stranki v celoti in sicer tako, da njene izpolnitve ni mogoče opredeliti niti kot vnaprejšnje niti kot sočasno plačilo, je bodočo stečajno maso, namenjeno za poplačilo terjatev vseh stečajnih upnikov zmanjšala za tisti del, ki bi bil sicer uporabljen za nekoliko višje poplačilo terjatev vseh stečajnih upnikov. V takšnem primeru je prišlo do zmanjšanja stečajne mase, kar je vzrok za nastanek posledice - objektivnega dejanskega stanja iz prvega odstavka 125. člena ZPPSL, ki je predpostavka za uspešno izpodbijanje pravnih dejanj v stečaju.
odgovornost za stvarne napake – rok za vložitev tožbe – prenehanje pravice do tožbe – prekluzivni rok – ravnanje prodajalca – priznanje odgovornosti za napako
Pripravljenost prodajalca, da je v primerih ugotovljenih napak na prodani stvari aktiven in da sodeluje s kupcem pri odkrivanju vzrokov za napako, sodi v okvir njegove pričakovane skrbnosti in je daleč od tega, da bi se štelo, da je s takšnim ravnanjem svojo odgovornost za napako priznal.
odškodninska odgovornost delodajalca – informativni dokaz - izvedba informativnega dokaza - varnostni ukrepi - nadzor nad delavcem
Dokazi se ne izvajajo v informativne namene. Odstop od tega pravila pa je v obravnavani situaciji v določeni meri upravičen, ker zdravstvena zavarovalnica ni strokovnjak s področja varstva pri delu in zato ne more poznati vseh konkretnih varnostnih ukrepov v vseh možnih delovnih okoljih pri vseh možnih delovnih procesih in opravilih.
Vsebina nadzora je v premosorazmerni odvisnosti od zahtevnosti in kompleksnosti posameznih delovnih opravil in ocene njihove nevarnosti, pa tudi od drugih dejanskih okoliščin primera.
ZPP člen 285, 286, 339, 339/2, 339/2-8. ZZZDR člen 12, 51.
materialno procesno vodstvo – pravica do izjave – seznanjenost strank s pravicami in potrebnimi procesnimi dejanji - predlaganje dokazov
Sodišču prve stopnje tako ni mogoče očitati, da bi bilo materialnopravno procesno vodstvo na prvem naroku nezadostno, toženca sta bila s svojimi pravicami ter potrebnimi procesnimi dejanji seznanjena, zato sta tudi dejansko lahko uresničila svojo pravico do izjave ter do predlaganja dokazov stranke. Zato tudi kršitev načela kontradiktornosti iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana.
SZ/91 člen 117, 117/1. ZOR člen 111, 11/, 117/2, 148/1. ZPP člen 318, 318/3, 318/4.
zamudna sodba - poziv na odpravo nesklepčnosti - nujno sosporništvo - izpodbijanje pogodbe - nujnost tožbe zoper vse pogodbene stranke - prekluzivni rok za izpodbijanje pogodbe
Po tretjem odstavku 318. člena ZPP sodišče določi rok za odpravo nesklepčnosti, česar pa po četrtem odstavku istega člena ni dolžno, če je očitno, da z dopolnitvijo posameznih navedb ne bi mogla biti odpravljena nesklepčnost istega tožbenega zahtevka. Pomanjkanja pasivne legitimacije, podane ker niso toženi vsi, ki bi za utemeljitev tožbenega zahtevka morali biti toženi, z dopolnitvijo posameznih navedb ni mogoče odpraviti.
Vodno povračilo je okoljska dajatev. Gre za posebno obliko obdavčenja obremenjevanja okolja, ki je posledica onesnaževanja okolja ali rabe naravnih dobrin. Okoljske dajatve so javne dajatve, ki niso davek, temveč sodijo med tako imenovana prednostna bremena. ZV-1 določa dve vrsti okoljskih dajatev: za onesnaževanje okolja in za rabo naravnih dobrin. Vodno povračilo je okoljska dajatev za rabo naravnih dobrin in je zato javna dajatev, ki je namenjena pokrivanju določenih stroškov.
posest - motenje posesti - motilno ravnanje - tek roka za sodno varstvo
Toženca nista dokazala, da bi drugi toženec tožnika o (že opravljeni) zamenjavi ključavnice obvestil. Drugi toženec je v svoji izpovedbi izrecno potrdil le napoved menjave ključavnice. Taka časovno nedokazana grožnja z motilnim ravnanjem, ki niti še ni bilo izvedeno, pa ne more utemeljevati začetka teka subjektivnega roka za sodno varstvo posesti po 32. členu SPZ.
Za obstoj tožnikove posesti na sporni nepremičnini po presoji sodišča druge stopnje zadošča, da je imel tožnik ključ od nje in s tem možnost dostopa do nepremičnine in možnost njene uporabe, ter da jo je dejansko uporabljal, tudi če bi si potrebne osebne stvari vanjo sproti prinašal.